Egon Bondy (pravo ime Zbyněk Fišer, 1930–2007) je bil pesnik, pisatelj, dramatik, filozof, prevajalec in inspirator (»guru«, »superstar«) češkega undergrounda. Psevdonim je uporabljal od leta 1949, ko so sodelujoči pri zborniku Židovská jména (Židovska imena) z židovsko zvenečimi psevdonimi izrazili protest zoper antisemitizem v Sovjetski zvezi in na Češkoslovaškem.
Po desetih letih bohemskega življenja je leta 1957 maturiral ter se vpisal na izredni študij filozofije in psihologije na praški Karlovi univerzi. Tam je leta 1967 doktoriral z deloma Otázky bytí a existence (Vprašanja biti in eksistence) in Útěcha z ontologie (Uteha ontologije) ter se invalidsko upokojil. V devetdesetih letih se je preselil v Bratislavo, kjer je predaval na Univerzi Komenskega (1993–1995), pisal in razvijal filozofsko misel ter pel pri skupini Požoň sentimental. Umrl je zaradi opeklin tretje stopnje, ki jih je utrpel v požaru, ki ga je zanetila cigareta v postelji.
Skoraj celotno Bondyjevo literarno in filozofsko delo je do novembra 1989 ostalo v rokopisu oziroma je bilo izdano v eksilu ali samizdatu. Zaslovel je kot pesnik, saj je več njegovih besedil uglasbila skupina The Plastic People of the Universe. Po naslovu pesniške zbirke Totální realismus (Totalni realizem, 1950) je bil pozneje poimenovan njegov ustvarjalni slog (z značilno ljudskim, namerno okornim jezikom), s katerim se je oddaljil od nadrealizma in ga v sedemdesetih letih še stopnjeval s poetiko t. i. mučne poezije (prvoplanske rime, klišeji, jezikovna komika, provokativne izpovedi). Od začetka sedemdesetih let dalje je ustvaril okrog dvajset proznih del, ki jih literarna veda deli v štiri tematske sklope: znanstvenofantastični oz. antiutopični romani, aktualizirane »podobe« iz preteklosti, filozofski esej ali dnevnik in življenje v povojni ČSSR. Napisal je tudi več gledaliških iger ter prevajal literarna in filozofska dela (Morgenstern, Fromm, Mao Zedong, Tao te čing).
Bondy je eden najizvirnejših in obenem najkontroverznejših čeških filozofov. Ukvarjal se je zlasti z ontološkimi vprašanji; marksistično materialistično teorijo je skušal razviti in preseči s t. i. nesubstancialnim modelom. V letih 1977–1989 je napisal trinajst samizdatskih zvezkov Poznámky k dějinám filozofie (Opombe k zgodovini filozofije), od katerih so cenjeni zlasti deli o indijski, kitajski, arabski in židovski filozofiji.
