Britanski pisatelj J. G. Ballard se je rodil 1930 v Šanghaju na Kitajskem. Njegov oče je bil uspešen poslovnež, toda po napadu na Pearl Harbor so družino zaprli v taborišče za tujce, od koder se jim je šele leta 1946 uspelo vrniti v Anglijo. Po dveh letih študija medicine v Cambridgeu je najprej delal kot pisec reklamnih tekstov in nosač, potem pa se je priključil Kraljevskim letalskim silam in se preselil v Kanado. Po objavi prve kratke zgodbe v časopisu New Worlds se je polno zaposlil najprej pri tehničnem žurnalu in pozneje kot urednik pri znanstveni reviji. Leta 1962 je objavil svoj prvi roman Potopljeni svet (The Drowned World), ki mu je sledila serija znanstvenofantastičnih romanov Goreči svet (The Burning World, 1964), pozneje izdan kot Suša (The Drought, 1965), in Kristalni svet (The Crystal World, 1966), s katerimi je vpeljal novi val tovrstne literature in literarni stil, ki je po njem celo dobil naziv ballardovski in označuje zanj značilno »distopično modernost« (od človeka opustošene pokrajine, psihološke posledice negativnega tehnološkega, družbenega in okoljskega razvoja).
Izkušnje iz kitajskega taborišča je povzel v svojem morda najodmevnejšem romanu Imperij sonca (Empire of the Sun, 1984), po katerem je Steven Spielberg režiral film z istoimenskim naslovom, zanj pa je tudi dobil vrsto nagrad in nominacij (Black Memorial Prize, Bookerjeva nagrada). Leta 1991 je napisal nadaljevanje tega romana Prijaznost žensk (The Kindness of Women). Omeniti je treba vsaj še dva romana: postmodernistični Razstava krutosti (The Atrocity Exhibition, 1970), ki so ga primerjali z romani W. S. Boroughsa, in pa »skrajno kontroverzni« Trk (Crash, 1973), po katerem je posnel film David Cronenberg in v katerem se ukvarja s fetišizmom avtomobilskega zaletavanja, s t. i. simforofilijo, s seksualno naslado, ki jo protagonist doživi v natančno izpeljani avtomobilski nesreči.
Ballard je preminul leta 2009 v Londonu.
Foto: Jerry Bauer
