Jerzy Franczak (1978) je poljski prozaist, esejist in literarni znanstvenik. Zaposlen je na Jagelonski univerzi v Krakovu, kjer predava na katedrah za polonistiko in kulturologijo. Na poljski nacionalni televiziji je vodil oddajo o novih knjigah, še vedno ureja knjižno prilogo tednika Tygodnik Powszechny.
V letih 1997–2006 je objavil več knjig poezije, v katerih je kritika prepoznala nadrealizem in smer t. i. drzne imaginacije. Kratkoprozne zbirke Tri prigodbe (Trzy historye, 2001), Ognjemeti (Szmermele, 2004) in Trobilo in druge zgodbe (Szczekaczka i inne opowiadania, 2012) so kritiki pozdravili kot poljsko različico postmodernizma. Pastiš, parodija in medbesedilne igre so značilne tudi za njegove romane: Kabino za pomerjanje (Przymierzalnia, 2008), ki jo je stroka pohvalila kot provokativen »antiroman«, ter trilogijo Nečloveška komedija (Nieludzka komedia, 2009; slov. 2014), Da capo (2010; slov. 2018) in NN (2012).
Izdal je tudi znanstvene monografije Resnica o neresničnosti (Rzecz o nierzeczywistości, 2002) o Sartru, Gombrowiczu in Nabokovu, Iskanje realnosti (Poszukiwanie realności, 2007) o poljski modernistični prozi ter Tavajoče besede (Błądzące słowa, 2017) o Jacquesu Rancièru in filozofiji literature. Njegovi feljtoni in eseji o eksistencialnih temah so izšli v zbirkah Gravitacije (Grawitacje, 2007) in Cvetke (Kwiatki, 2010). V tandemu s krakovskim likovnikom in grafikom PIO-jem (Piotrom Kalińskim) že več kot desetletje pripravlja happeninge in nizkonakladne umetniške publikacije, t. i. bestlookerje.
Za svoje izjemno delo je prejel Grochowiakovo in Czyczevo nagrado, nagrado Premio Tivoli ter štipendijo mesta Krakov in revije Polityka.
Foto: Piotr Kaliński - PIO
