Karel Čapek (1890–1938) sodi med vodilne češke literate 20. stoletja. Njegov opus je obsežen in zajema različne zvrsti od kratke proze do romana, od dramatike do esejističnih in filozofskih spisov, potopisov, del za otroke in celo vrtnarskega priročnika. Na njegovo ustvarjanje so zelo vplivali njegova filozofska in estetska izobrazba, posebej pragmatizem in ekspresionizem, dolgoletno novinarsko delovanje ter razvoj znanosti in tehnike. Kot kritičen oz. družbeno angažiran intelektualec se je loteval perečih tem svojega časa (mdr. je opozarjal na totalitarno naravo nacizma) in hkrati izražal bojazen, da bo tehnika nekoč prevladala nad človekom. Razvijal je ideje humanizma, tolerance in večplastnosti človeškega bitja. Večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado. Za njegov iskrivi in energični stil so značilni izjemno bogat besedni zaklad, uporaba nenavadnih besed, dolgi zloženi stavki, zna biti prizanesljivo kritičen, duhovit, šaljiv in zbadljiv. V slovenščino je prevedena večina njegovih poglavitnih del: Krakatit, Vojna z močeradi, Navadno življenje, R. U. R., Tovarna Absolutnega, Zgodbe iz enega in drugega žepa, Bela bolezen, Hordubal, Prva izmena, Pogovori s T. G. Masarykom, Molčanje s T. G. Masarykom, Vrtičkarjevo leto, Devet povesti in ena Josefa Čapka, Dašenka ali življenje psička.
Foto: Literární archiv PNP
