Radoslav Parušev (1975) je bolgarski pisatelj, publicist in pravnik. Po študiju prava na Univerzi v Sofiji se je specializiral na področju intelektualne lastnine, sodeloval je pri pripravi zakonodaje o telekomunikaciji in novih tehnologijah ter bil svetovalec Sveta za avtorsko pravo pri ministrstvu za kulturo. Leta 2008 je ustanovil lastno odvetniško pisarno Ovčarov & Parušev.
Še preden je izdal knjigo, ga je leta 2003 revija Egoist na podlagi številnih objav kratkih zgodb označila za najboljšega pisatelja njegove generacije. Leta 2004 je skupaj s Tomo Markovom, Stefanom Ivanovom in Momčilom Nikolovom ustanovil neuradni literarni klub Barzaliteratura, leta 2010 pa postal prvi predsednik upravnega sveta Asociacije pisateljev v Bolgariji.
Kratko prozo je začel revijalno objavljati leta 2001. Knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb Nikolinebodinesrečen, je izdal leta 2004. Sledijo romani Zasledovanje (2005), Project GigaMono (2007), Project Dostojevski (2009), Življenje ni za vsakogar (2011), Smrt ni za vsakogar(2012), Od znotraj (2014) in Samo za kadilce (2017).
Leta 2003 je prejel nagrado Raška Sugareva za najboljšo kratko zgodbo. Večkrat je bil nominiran za nagrado Helicon, dvakrat za nagrado Hrista G. Danova, ki jo podeljuje bolgarsko ministrstvo za kulturo, in dvakrat za nagrado roman leta.
Foto: Pavlina Zahova
