Olga Tokarczuk: Ana In v grobnicah sveta | PREDNAROČILO

Olga Tokarczuk: Ana In v grobnicah sveta, prev. Jana UnukOlga Tokarczuk
Ana In v grobnicah sveta
Jana Unuk
Št. strani: 192
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2022
Zbirka: Eho #29
ISBN 978-961-7020-80-9
Zvrst:
Cena: 24,90 €
Kupi

Roman je poetična aktualizacija starodavnega sumerskega mita o spustu boginje neba Inane v podzemlje in njeni vrnitvi na svet, postavljena v futuristični svet.

Ana In v grobnicah sveta (2006) je poetična aktualizacija starodavnega sumerskega mita o spustu boginje neba Inane v podzemlje in njeni vrnitvi na svet, najstarejše znane verzije mita o sestopu v deželo mrtvih in prototipa babilonske zgodbe o Ištar in Tamuzu, grške o Demetri in Perzefoni in drugih vstajenjskih mitov. Roman je v svoji strukturni dvojnosti spoj arhaičnega z modernim: medtem ko je siže dokaj zvesta predaja originalnega mita, je dejanje postavljeno v prihodnost, v futuristični prostor visokega železobetonskega mesta, modernih naprav in znanstveno-tehničnih izumov, vse to pa skupaj s cinično oblastjo patriarhalne trojice bogov spominja na današnjo globalistično civilizacijo. Inanino drzno dejanje je ženski upor proti patriarhalnemu redu, ki ne pozna empatije in sočutja, in roka, ponujena socialno izključenim smrtnikom, ki svoja bežna življenja preživljajo v najnižjih nadstropjih postindustrijskega mesta ali pa kar groteskno priraščeni k svojemu delovnemu orodju. Inana je prekršila strogi zakon očetov in nakazala pot iz uveljavljenega reda ter možnost drugačnih odnosov v svetu. Roman odlikujeta poetični, ritmizirani, skoraj obredni jezik in domiselna pripovedna perspektiva. Izmenjujoči se personalni pripovedovalci (saj mit »pripoveduje vsakdo in nihče«) sodijo med opazovalce velike mitološke predstave in so realizacija pisateljičine težnje k ekscentričnosti, definirani kot mnogost zornih točk. Ti glasovi, ki pripovedujejo: boginjina poslanka Ninšubur, vratar Neti, ki stoji na straži med dvema bregovoma, na katera je neusmiljeno razklana celota sveta, sumerska pesnica Enheduana, smrtnica Geštiana, ki se žrtvuje za brata Dumuzija ter ga pol vsakega leta zamenjuje v smrti, nas s strani tega liričnega romana presunljivo ogovarjajo s svojimi krhkimi, v breznih tisočletij pojemajočimi glasovi. Pisateljica je knjigo pospremila z izčrpnim zaključnim besedilom o svojem videnju izvirnega sumerskega mita in genezi romana.

Jana Unuk

Olga Tokarczuk (1962, Sulechów) je študirala klinično psihologijo na Varšavski univerzi in delala kot psihoterapevtka, vodila je založbo Ruta in delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi ter na Opolski univerzi, bila je med pobudniki vroclavskega Festivala zgodbe, danes pa soorganizira festival Gore literature v Nowi Rudi. Živi v Vroclavu in v Krajanowu. Napisala je deset romanov: Potovanje ljudi knjige (1993), E. E. (1995), Pravek in drugi časi (1996, slov. 2005), Dnevna hiša, nočna hiša (1998, slov. 2005), Zadnje zgodbe (2004), Ana In v grobnicah sveta (2006), Beguni (2007, slov. 2010), Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (2009, slov. 2014), Jakobove bukve (2014, slov. 2017) in Empuzij (s podnaslovom Naravnozdravilska srhljivka, 2022), novelistične zbirke Omara (1998), Igra na veliko bobnih (2002) in Bizarne zgodbe (2018, slov. 2020), esejistična dela Punčka in biser (2001), Trenutek medveda (2012) in Pozorni pripovedovalec (2020, slov. 2022) ter slikanico Izgubljena duša (2017). Pred Nobelovo nagrado za književnost za leto 2018 je prejela veliko drugih literarnih nagrad, mdr. nagrado Zveze poljskih založnikov za prvenec (1995), nagrado Sklada Kościelskih (1997), dvakrat Nike (2008 za Begune, 2015 za Jakobove bukve), petkrat Nike bralcev, vilenico (2013), mednarodno nagrado man booker (2018), francosko nagrado Transfuge za najboljši evropski roman, literarno nagrado Jana Michalskega (obe 2018 za Jakobove bukve) in druge. Po njenih delih je bilo posneto veliko filmov, pogosto jih uprizarjajo na odru, po Ani In v grobnicah sveta pa sta nastala strip Daniela Chmielewskega Jaz, Nina Šubur in opera Aleksandra Nowaka Ahat ilī – sestra bogov, obeta pa se še računalniška igra Ibru.

Jana Unuk (1959) je prevajalka leposlovja in humanistike, urednica, Sovretova nagrajenka (2006). Prevaja poljsko prozo (B. Schulz, O. Tokarczuk, A. Stasiuk, M. Tulli, J. Bator, P. Huelle, S. Chwin, I. Karpowicz, J. Dukaj, J. Dehnel, I. Ostachowicz, M. Łoziński, W. Gombrowicz, H. Krall, I. Fink, G. Herling-Grudziński, R. Spiegel, M. Szczygieł, D. Vogel, W. Grzegorzewska, J. Fiedorczuk, M. Sieniewicz, R. Rak, K. Varga), poezijo (C. Miłosz, W. Szymborska, A. Świrszczyńska, T. Różewicz, A. Wat, Z. Herbert, J. Hartwig, H. Poświatowska, M. B. Kielar, Z. Ginczanka, E. Sonnenberg, T. Różycki, K. Dąbrowska), dramo (P. Demirski), iz srbohrvaščine D. Karahasana, F. Davida, V. Stevanovića, F. Duraković, iz angleščine V. Woolf, I. B. Singerja.

Prelistaj knjigo:

  • odlomek
  • kazalo


Druge knjige iz te knjižne zbirke

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?