Egon Bondy: Bratje Ramazovi

Egon Bondy: Bratje Ramazovi, prev. Tatjana JamnikEgon Bondy
Bratje Ramazovi
Prevedla Tatjana Jamnik
Št. strani: 220
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2014
Zbirka: Eho #7
ISBN 978-961-93382-8-5, ISBN 978-961-94152-4-5 (ePub)
Zvrst:
Cena: 19,90 € | Cena s popustom: 12,90 € | Cena e-knjige: 4,99 €
Kupi Kupi e-knjigo

Bondy se je lotil analize človekove nravi, revizije temeljnih ontoloških in eksistencialnih vprašanj, predvsem pa je to filozofski traktat o etiki.

Ko je Egon Bondy pisal roman Bratje Ramazovi (marca 1985), je imel občutek, da bo komunistični režim na Češkoslovaškem trajal večno. A okvir realnosti je intuitivno že presegel. Analiziral je stanje na obeh straneh železne zavese, torej ne le v vzhodnem bloku, temveč tudi v državah s t. i. demokratično ureditvijo in potrošniškim kapitalizmom. Zapisal je za tiste čase bogokletno trditev, da na Zahodu pravzaprav ni nič kaj bolje, saj tudi tam človek ni svoboden, le drugi vzvodi se rabijo za njegov nadzor: neposredno represijo odlično nadomešča korenček na palici – potrošniška gonja za dobrinami. Skozi usta svojega lika pa je tudi ugotovil, da je komunizem državni kapitalizem ...

Danes, ko že vemo, kako se je končal komunizem v Evropi, in na novo ugotavljamo, da kapitalizem in predstavniška demokracija ne delujeta in celo vodita v globalno uničenje, je ta Bondyjeva knjiga še toliko bolj aktualna. Soočamo se s tiranijo kapitala (Bondy je že od konca 90. let opozarjal na problem finančne oligarhije), profit je postal sam sebi namen – in žre lastne otroke. Revolucija, ki še nikoli v zgodovini ni bila tako pogosto tema razprav in predmet poskusov, se dandanes zdi praktično nemogoča: upori in vstaje so zlorabljani za manipuliranje z ljudmi in so sredstvo za destabilizacijo družbe. Če so se v 20. stoletju kazale težnje po totalitarizmu, v 21. stoletju stojimo v njem z obema nogama.

Zgodba o patriarhu, visokem komunističnem funkcionarju Ramazu, in njegovih štirih sinovih pa morda ni toliko pričevanje o nekem minulem času, kolikor kulise za obravnavanje globljih tem. Bondy se je lotil analize človekove nravi, revizije temeljnih ontoloških in eksistencialnih vprašanj, predvsem pa je to filozofski traktat o etiki. Vse to nam je ponudil v prebavljivi obliki – kot duhovito, zabavno branje, polno žlahtnega češkega (in bondyjevskega) humorja.

Egon Bondy (pravo ime Zbyněk Fišer, 1930–2007) je bil pesnik, pisatelj, dramatik, filozof, prevajalec in inspirator (»guru«, »superstar«) češkega undergrounda. Psevdonim je uporabljal od leta 1949, ko so sodelujoči pri zborniku Židovská jména (Židovska imena) z židovsko zvenečimi psevdonimi izrazili protest zoper antisemitizem v Sovjetski zvezi in na Češkoslovaškem.

Po desetih letih bohemskega življenja je leta 1957 maturiral ter se vpisal na izredni študij filozofije in psihologije na praški Karlovi univerzi. Tam je leta 1967 doktoriral z deloma Otázky bytí a existence (Vprašanja biti in eksistence) in Útěcha z ontologie (Uteha ontologije) ter se invalidsko upokojil. V devetdesetih letih se je preselil v Bratislavo, kjer je predaval na Univerzi Komenskega (1993–1995), pisal in razvijal filozofsko misel ter pel pri skupini Požoň sentimental. Umrl je zaradi opeklin tretje stopnje, ki jih je utrpel v požaru, ki ga je zanetila cigareta v postelji.

Skoraj celotno Bondyjevo literarno in filozofsko delo je do novembra 1989 ostalo v rokopisu oziroma je bilo izdano v eksilu ali samizdatu. Zaslovel je kot pesnik, saj je več njegovih besedil uglasbila skupina The Plastic People of the Universe. Po naslovu pesniške zbirke Totální realismus (Totalni realizem, 1950) je bil pozneje poimenovan njegov ustvarjalni slog (z značilno ljudskim, namerno okornim jezikom), s katerim se je oddaljil od nadrealizma in ga v sedemdesetih letih še stopnjeval s poetiko t. i. mučne poezije (prvoplanske rime, klišeji, jezikovna komika, provokativne izpovedi). Od začetka sedemdesetih let dalje je ustvaril okrog dvajset proznih del, ki jih literarna veda deli v štiri tematske sklope: znanstvenofantastični oz. antiutopični romani, aktualizirane »podobe« iz preteklosti, filozofski esej ali dnevnik in življenje v povojni ČSSR. Napisal je tudi več gledaliških iger ter prevajal literarna in filozofska dela (Morgenstern, Fromm, Mao Zedong, Tao te čing).

Bondy je eden najizvirnejših in obenem najkontroverznejših čeških filozofov. Ukvarjal se je zlasti z ontološkimi vprašanji; marksistično materialistično teorijo je skušal razviti in preseči s t. i. nesubstancialnim modelom. V letih 1977–1989 je napisal trinajst samizdatskih zvezkov Poznámky k dějinám filozofie (Opombe k zgodovini filozofije), od katerih so cenjeni zlasti deli o indijski, kitajski, arabski in židovski filozofiji.

Prevajalka Tatjana Jamnik (1976) je tudi pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, 2019 pa še Sovretovo nagrado. Prevaja zlasti češko in poljsko prozo, poezijo in dramatiko (A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Němec, A. Bolavá, I. Myšková, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík; S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. Tuszyńska, A. Wiedemann, M. Fertacz, A. Jakimiak, H. Klimko-Dobrzaniecki) ter besedila s področja humanistike. Več »

Prelistaj knjigo:

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Recenzije


Druge knjige iz te knjižne zbirke

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?