Goran Janković: Dogodek na hribu nad cesto

Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, učinek, ki ga lahko označimo kot Jankovićev izvirni magični realizem.

Roman Dogodek na hribu nad cesto je na prvi pogled preprosto tekoča pripoved, ki pa se med branjem kmalu začne širiti in odvijati na mnogih ravneh, prepletajoč vedno nove zgodbe na zabrisani meji med realnostjo in domišljijo.

Pripoved začne že na samem začetku teči na več vzporednih ravneh. Vse so bolj ali manj zaznamovane z vojno v Bosni. V prvem prizoru vojak vodi kaznjenca na eksekucijo na morišče na hribu. V nadaljevanju se počasi razpleta celovito ozadje tega prizora. Sledimo odraščanju petih tesno povezanih prijateljev v Zenici, od otroštva pa do njihovega snidenja v Ljubljani, kamor jih je pregnala vojna. A hkrati je to tudi zgodba pripovedovalčeve družine, od trenutka, ko je srečal svojo ženo in z njo dobil hčerko, preko bega iz vojnega kotla do sprva težavnega prilagajanja novim razmeram v novem domu. Prav tako pa je tudi pripoved o človeku, ki hodi po robu kriminala, saj preprodaja in uživa mamila, od katerih nazadnje postane odvisen. Svojo pripoved dobesedno šiva (po vokaciji je namreč krojač) na dveh ravneh: po eni strani govori kot vključeni protagonist, po drugi pa se vidi in opisuje od zunaj. Ta dvojna vizura roman vodi od samega začetka.

Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, učinek, ki ga lahko označimo kot Jankovićev izvirni magični realizem, saj do samega konca ni jasno, kaj je res in kaj se odvija v pripovedovalčevi domišljiji. Ko že pozabimo na to dvojno razsežnost, ker nas vase posrka napeto dogajanje, nas na koncu preseneti silovit, nepričakovan, dokončen obrat. Ostanemo brez odgovora. So se pripovedovane zgodbe res zgodile ali pa imamo pred sabo zgolj izmišljeni film življenja, ki si ga človek odvrti tik pred smrtjo? In kaj to pomeni za sam roman? Je literatura resnična ali pa nekaj lažnega, izmišljenega?

Ni dvoma, Goran Janković je mojster postmodernistične proze: na izredno preprost in domiseln način mu je uspelo napisati velik, izviren, celovit, sodoben in univerzalen roman.

Iztok Osojnik

Goran Janković, rojen 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini, je diplomiral iz filozofije in splošne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Do leta 1992 in izbruha vojne v Bosni je živel v rodnem mestu, objavljal eseje in kratke zgodbe v sarajevskih in beograjskih časopisih, zasnoval družino in opravljal razne poklice (kriminalistični inšpektor za krvne in seksualne delikte, vodja prve zasebne knjigarne v BiH, slikopleskar, korektor v tiskarni …). Leta 1992 je pobegnil v Ljubljano in se vključil v delo KUD France Prešeren. Tu je med drugim zasnoval in vodil založniško dejavnost. Na podlagi svojega dela je prejel izredno državljanstvo RS. Izdal je štiri avtorske knjige – romana Beseda, dve o Petroniju (Riječ-dvije o Petroniju, 1993), zbirko kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (O prostim stvarima – forma emigrantica, 1995), zbirko haikujev Ko oblaki potujejo (Dok oblaci promiču, 1997) in roman Dogodek na hribu nad cesto (Događaj na brdu iznad puta, 2013) – ter Antologijo kratkih zgodb ex YU 1990-2000 (Antologija kratkih priča ex YU 1990–2000, 2001). Občasno objavlja eseje, kratke zgodbe, pesmi in haikuje ter prevode iz slovenščine v regionalni periodiki. Živi v Ljubljani.

Iztok Osojnik (1951) je znanstvenik, filozof, pesnik, slikar, književni prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Diplomiral je iz primerjalne književnosti, podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ Univerze na Primorskem. Doslej je objavil več kot 30 avtorskih knjig poezije, nazadnje zbirki Poskus državnega udara pod pretvezo epidemije in Maraton puhlosti in nesmislov (obe 2020) ter 2021 (2022), šest romanov, nazadnje Newyorško trilogijo (2019), številne znanstvene članke, zbirke esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (2013). Njegova besedila so objavljena v več kot 25 jezikih. Za svoje delo je prejel vrsto domačih in tujih nagrad, nazadnje velenjico – čašo nesmrtnosti (2018). Prevaja predvsem pesniška, prozna, filozofska in alpinistična besedila. Več »

Prelistaj knjigo:

• odlomek
• kazalo

Recenzije

• Ksenija Medved: Dogodek na hribu nad cesto. Dobreknjige.si, 12. 3. 2022.
• Marko Stanojević: Nekje morišče je na hribu. Radio Študent, 16. 3. 2022.
• Ana Geršak: Do zadnje strani: Na robu dogodka. Dnevnik, 14. 4. 2022.
• Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu. STA, 7. 5. 2022.
• Iztok Osojnik: (O KNJIGI) Bosanski magični realizem v knjigi Dogodek na hribu. Večer, 21. 5. 2022.

Druge knjige iz te knjižne zbirke