Tudi v tej Osojnikovi knjigi sta na delu literarni eros – amor scribendi in amor legendi, ki drug brez drugega ne moreta obstajati – in etos, brez katerega ni svobode. Ali z avtorjevimi besedami: »Literatura je politična, ker odpira brezna svobode, in etična, ker v teh breznih vznika etično nezavednega, ko mu pišoč [ali beroč] nastavim ušesa in hrbet, da me zabode vanj.«
Na izid prvenca je Berková, ker je bila v nemilosti pri komunističnih oblasteh, čakala kar dvanajst let. Ko je zbirka končno lahko izšla, je postala uspešnica.
Cankarjeva zadnja knjiga je pomembna zaradi pisateljevega dokončnega obrata od realističnega opisovanja dogodkov k upovedovanju intimnega doživljanja vojne, simbolizmu in zakritemu, zastrtemu načinu izražanja.
Knjiga vsebuje poljske prevode izbora dramskih besedil, ki so nastala pod mentorstvom Mateusza Atmana v okviru 14. dramske delavnice, izvedene v okviru 48. tedna slovenske drame (Prešernovo gledališče Kranj, 23.–26. marca 2018). Prevod v poljščino.
Ko odpremo to knjigo, vstopimo v panoptikum – kabinet čudes iz dobe potrošniškega individualizma, v kateri človeštvo pestita duhovno siromaštvo in odrezanost od vsega sobivajočega.
Knjiga vsebuje literarizirane modele kratkih zgodb, podane v slogu parodiranih priročniških opisov izbranih modelov, navodil in receptov za pisanje in branje te literarne zvrsti, ki zvenijo kot iskrive utemeljitve podobnosti med zgodbo in izbranim, pogosto čisto banalnim objektom iz neposredne resničnosti.
Zbirka vsebuje osem antologijskih zgodb Jacka Dukaja, ki je danes eden najbolj cenjenih poljskih predstavnikov znanstvenofantastičnega in fantazijskega žanra.
Klimko-Dobrzaniecki težke, tabuizirane teme obravnava stvarno in brez sentimentalnosti, pripoved pa zna zabeliti tudi z zdravo mero humorja, ki se napaja v hrabalovski tradiciji.
