Virginia Woolf: Leta
„Želim prikazati nič manj kot celotno sodobno družbo: tako dejstva kakor videnje.“ — Virginia Woolf
Book Genre: Roman
J. G. Ballard: Stolpnica
Vsaka izolacija pripelje do položaja, ko potlačene sile v človeku začenjajo delovati nasilno in rušilno, zato odpovejo kultura in zunanje civilizacijske norme. Ballard v slogu spretnega zapisovalca grozljivo zgodbo pove na magnetičen in pretresljiv način.
Jakuba Katalpa: Nemci
Usode likov, ki jih opisuje z natančnim, izčiščenim jezikom, so univerzalne, saj bi se lahko zgodile tudi drugje in v drugem času.
J. G. Ballard: Potopljeni svet
Pisatelj raziskuje vplive okoljske katastrofe in ekstremnih življenjskih razmer na človeško duševnost in medčloveške odnose.
Radka Denemarková: Prispevek k zgodovini radosti
V romanu Prispevek k zgodovini radosti, ki se bere kot napet detektivski triler z elementi romana noir, nas Radka Denemarková ponovno spodbuja k premisleku o človekovem stanju in koreninah zla.
J. G. Ballard: Kristalni svet
Ballard preigrava še enega od scenarijev apokaliptične katastrofe, ki jo povzroči človeštvo z neizprosnim izkoriščanjem naravnih virov.
Alenka Jensterle-Doležal: Pomen hiše
„Morda presežemo svojo naključnost prav s tem, da nekomu povemo svojo zgodbo?“
Igiaba Scego: Adua
Avtorica analizira strukture nasilja in prevprašuje različne sisteme vzpostavljanja oblasti (kapitalizem, (post)kolonializem, patriarhat, rasizem, družbeno izključevanje žensk, otrok, migrantov, živali). To počne z navidezno preprosto pripovedjo in z veliko čustvene inteligence.
Ben Okri: Cesta sestradanih
„Sanje so lahko vrhunec človekovega življenja.“
Sunjeev Sahota: Leto ubežnikov
Sahota zgradi multitudo podob sodobne Indije in intimnih glasov, ki spregovorijo o ranljivosti in sizifovskem prizadevanju za boljši jutri.
Marica Bodrožić: Češnjevina
Kako človek prebrodi življenjske tranzicije in izgube, kako se spopade z bremenom spominjanja?
Kevin Barry: Mesto Bohane
Stvari ne bi mogle biti bolj črne, vendar se zaradi črnega humorja, nabritega jezika in filmičnih prizorov spremenijo v urnebes – napet in zabaven do zadnje strani.
Stanisław Lem: Gospodov glas
Na razvalinah vere v absolutni red se protagonistov individualni ethos kaže zgolj z močjo volje, ki se odloči za Dobro.
Hubert Klimko-Dobrzaniecki: Islandski triptih
Klimko-Dobrzaniecki težke, tabuizirane teme obravnava stvarno in brez sentimentalnosti, pripoved pa zna zabeliti tudi z zdravo mero humorja, ki se napaja v hrabalovski tradiciji.
Stanisław Lem: Solaris
Solaris je najbolj znana knjiga Stanisława Lema. Po njej sta bila posneta filma v režiji Tarkovskega in Soderbergha.
Ivan Cankar: Martin Kačur
„Narisal sem brez usmiljenja boj idealista z nizkim življenjem; in kakor se spodobi, je idealist klavrno propadel –!“
Goran Janković: Dogodek na hribu nad cesto
Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, učinek, ki ga lahko označimo kot Jankovićev izvirni magični realizem.
Alexandra Berková: Temna ljubezen
Med knjigami Alexandre Berkove je roman Temna ljubezen nedvomno najbolj odkrita in brezkompromisna kritika patriarhalne družbe.
Minoli Salgado: Malo prahu na očeh
Glavna junakinja kljub zadržkom zasluti, da vsaka pot ozdravljenja individualnih in kolektivnih travm nujno vodi skozi ogenj soočanja in spominjanja.
Olga Tokarczuk: Ana In v grobnicah sveta
Roman je poetična aktualizacija starodavnega sumerskega mita o spustu boginje neba Inane v podzemlje in njeni vrnitvi na svet, postavljena v futuristični svet.
