Temna ljubezen

Alexandra Berková: Temna ljubezen, prev. Tatjana Jamnik

Med knjigami Alexandre Berkove je roman Temna ljubezen nedvomno najbolj odkrita in brezkompromisna kritika patriarhalne družbe.

Martin Kačur

Ivan Cankar: Martin Kačur

„Narisal sem brez usmiljenja boj idealista z nizkim življenjem; in kakor se spodobi, je idealist klavrno propadel –!“

Dogodek na hribu nad cesto

Goran Ignjatije Janković: Dogodek na hribu nad cesto, prev. Iztok Osojnik

Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, učinek, ki ga lahko označimo kot Jankovićev izvirni magični realizem.

Evangelij ognja

Michel Faber: Evangelij ognja, prev. Iztok Osojnik

Roman je napisan duhovito, pretresljivo, z odličnim poznavanjem najsodobnejših razmer na knjižnem trgu in psihologije množične bralske javnosti.

Malo prahu na očeh

Minoli Salgado: Malo prahu na očeh, prev. Ana Jasmina Oseban

Glavna junakinja kljub zadržkom zasluti, da vsaka pot ozdravljenja individualnih in kolektivnih travm nujno vodi skozi ogenj soočanja in spominjanja.

Pupa

Jacek Dehnel: Pupa, prev. Jana Unuk

Roman o babici je obenem tudi roman o vnuku, pripovedovalcu Jacku, o njegovi življenjski in umetniški rasti.

osti

Ignacy Karpowicz: osti, prev. Jana Unuk

Naslovne »osti«, ki so tako -osti kot ostí (ribje srti, koščičke, v slovenščini še bodice ali zbadljivke), kot pravi avtor, bralcu omogočajo »svobodo izbire teme«, pač glede na to, kaj ga je v romanu presunilo, poiskalo, nagovorilo.

Svinje letijo v nebo

Iztok Osojnik: Svinje letijo v nebo

Primož Truba je ustvarjalec posebne govorice. Govorice, ki ustanavlja svet, da sploh obstaja, živi.

Zgodovina svetlobe

Jan Němec: Zgodovina svetlobe, prev. Tatjana Jamnik

Obsežna, zanimivo zasnovana romaneskna freska je umetniški in duhovni Bildungsroman, v katerem se pred bralcem odvrti dobrega pol stoletja

Jaz pa vprašam, kdo to tolče

Radka Denemarková: Jaz pa vprašam, kdo to tolče, prev. Tatjana Jamnik

Alternacij za naša življenja ni. Ne igramo v gledališču enega igralca. Preteklosti in tesnobe ne moremo sleči kakor kostim. Še tako neznatno življenjsko ›vlogo‹ je treba odigrati vestno. Gostujoči režiser Buch to sluti, pisateljica in dramatičarka Birgit to ve. In kdor ve, je ponavadi utišan. Gre za potemnelo podobo človeškega rodu, ki ne zmore presekati hudičevega kroga.