Michel Faber: Evangelij ognja
Roman je napisan duhovito, pretresljivo, z odličnim poznavanjem najsodobnejših razmer na knjižnem trgu in psihologije množične bralske javnosti.
Book Genre: Roman
Minoli Salgado: Malo prahu na očeh
Glavna junakinja kljub zadržkom zasluti, da vsaka pot ozdravljenja individualnih in kolektivnih travm nujno vodi skozi ogenj soočanja in spominjanja.
Olga Tokarczuk: Ana In v grobnicah sveta
Roman je poetična aktualizacija starodavnega sumerskega mita o spustu boginje neba Inane v podzemlje in njeni vrnitvi na svet, postavljena v futuristični svet.
Jacek Dehnel: Pupa
Roman o babici je obenem tudi roman o vnuku, pripovedovalcu Jacku, o njegovi življenjski in umetniški rasti.
Ignacy Karpowicz: osti
Naslovne »osti«, ki so tako -osti kot ostí (ribje srti, koščičke, v slovenščini še bodice ali zbadljivke), kot pravi avtor, bralcu omogočajo »svobodo izbire teme«, pač glede na to, kaj ga je v romanu presunilo, poiskalo, nagovorilo.
Iztok Osojnik: Svinje letijo v nebo
Primož Truba je ustvarjalec posebne govorice. Govorice, ki ustanavlja svet, da sploh obstaja, živi.
Jan Němec: Zgodovina svetlobe
Obsežna, zanimivo zasnovana romaneskna freska je umetniški in duhovni Bildungsroman, v katerem se pred bralcem odvrti dobrega pol stoletja
Radka Denemarková: Jaz pa vprašam, kdo to tolče
Alternacij za naša življenja ni. Ne igramo v gledališču enega igralca. Preteklosti in tesnobe ne moremo sleči kakor kostim. Še tako neznatno življenjsko ›vlogo‹ je treba odigrati vestno. Gostujoči režiser Buch to sluti, pisateljica in dramatičarka Birgit to ve. In kdor ve, je ponavadi utišan. Gre za potemnelo podobo človeškega rodu, ki ne zmore presekati hudičevega kroga.
Egon Bondy: Invalidna sorojenca
Knjiga je veljala za »biblijo« češkega undergrounda, ki je v njej prepoznal svoj alternativni življenjski slog in zavestno odločitev za obstranstvo oz. namerni izstop iz politiziranega mainstreama, pa tudi posmeh potrošniškim idejam policijske države, predvsem pa cenil rahlo parodiranje znanstvene fantastike, v katero so organsko vpletene filozofske teme.
Virginia Woolf: Jakobova soba
„... nobenega gradbenega odra; komaj kje vidna kakšna opeka; vse somrak razen srca, strasti, razpoloženja, vse tako svetlo žareče kot ogenj v megli ...“
Jerzy Franczak: Da capo
Knjiga je odlična ilustracija procesa posameznikove individuacije – izvijanja resničnega jaza izpod maske vlog, v katerih živimo, ker verjamemo družbeni pravljici – v svetu postsocialističnega kapitalizma.
J. G. Ballard: Suša
Ballard je mojster jedrnatih opisov, ki z jasnimi stavki zadenejo v golo resnico stvari.
Anna Bolavá: V temo
Anna Bolavá (psevdonim češke romanopiske bi lahko dobesedno prevedli kot Ana Boleča) roman zaključi na način, ki spominja na Beckettovo mojstrovino Besedila za nič, le da Bolavá pri pisanju uporablja multicolor tehniko.
Jerzy Franczak: Nečloveška komedija
Provokativen, nihilističen in intelektualno rafiniran roman o sodobnem zločinu in kazni ter o teži odločitev in odgovornosti.
Radoslav Parušev: Od znotraj
Roman je poročilo iz prve roke, »od znotraj«, ki šokira in nesentimentalno, a emfatično razgrinja usodo žrtev načrtovanega posttranzicijskega »ogromnega koncentracijskega taborišča«. Končno postsocialistični roman, ki bobu reče bob.
Egon Bondy: Bratje Ramazovi
Bondy se je lotil analize človekove nravi, revizije temeljnih ontoloških in eksistencialnih vprašanj, predvsem pa je to filozofski traktat o etiki.
Iztok Osojnik: Newyorška trilogija
Gre za hibridni žanr, ki ga ni mogoče enoznačno opredeliti, a se nedvomno bere kot napet kriminalni roman ali, bolje rečeno, kot parodija na kriminalko, pretkana z mnogimi duhovitimi in tehtnimi premisleki o življenju in svetu v današnjem času.
Virginia Woolf: Leta
„Želim prikazati nič manj kot celotno sodobno družbo: tako dejstva kakor videnje.“ — Virginia Woolf
J. G. Ballard: Stolpnica
Vsaka izolacija pripelje do položaja, ko potlačene sile v človeku začenjajo delovati nasilno in rušilno, zato odpovejo kultura in zunanje civilizacijske norme. Ballard v slogu spretnega zapisovalca grozljivo zgodbo pove na magnetičen in pretresljiv način.
Jakuba Katalpa: Nemci
Usode likov, ki jih opisuje z natančnim, izčiščenim jezikom, so univerzalne, saj bi se lahko zgodile tudi drugje in v drugem času.
J. G. Ballard: Potopljeni svet
Pisatelj raziskuje vplive okoljske katastrofe in ekstremnih življenjskih razmer na človeško duševnost in medčloveške odnose.
Radka Denemarková: Prispevek k zgodovini radosti
V romanu Prispevek k zgodovini radosti, ki se bere kot napet detektivski triler z elementi romana noir, nas Radka Denemarková ponovno spodbuja k premisleku o človekovem stanju in koreninah zla.
J. G. Ballard: Kristalni svet
Ballard preigrava še enega od scenarijev apokaliptične katastrofe, ki jo povzroči človeštvo z neizprosnim izkoriščanjem naravnih virov.
Alenka Jensterle-Doležal: Pomen hiše
„Morda presežemo svojo naključnost prav s tem, da nekomu povemo svojo zgodbo?“
Igiaba Scego: Adua
Avtorica analizira strukture nasilja in prevprašuje različne sisteme vzpostavljanja oblasti (kapitalizem, (post)kolonializem, patriarhat, rasizem, družbeno izključevanje žensk, otrok, migrantov, živali). To počne z navidezno preprosto pripovedjo in z veliko čustvene inteligence.
Ben Okri: Cesta sestradanih
„Sanje so lahko vrhunec človekovega življenja.“
Sunjeev Sahota: Leto ubežnikov
Sahota zgradi multitudo podob sodobne Indije in intimnih glasov, ki spregovorijo o ranljivosti in sizifovskem prizadevanju za boljši jutri.
Marica Bodrožić: Češnjevina
Kako človek prebrodi življenjske tranzicije in izgube, kako se spopade z bremenom spominjanja?
Kevin Barry: Mesto Bohane
Stvari ne bi mogle biti bolj črne, vendar se zaradi črnega humorja, nabritega jezika in filmičnih prizorov spremenijo v urnebes – napet in zabaven do zadnje strani.
Stanisław Lem: Solaris
Solaris je najbolj znana knjiga Stanisława Lema. Po njej sta bila posneta filma v režiji Tarkovskega in Soderbergha.
Stanisław Lem: Gospodov glas
Na razvalinah vere v absolutni red se protagonistov individualni ethos kaže zgolj z močjo volje, ki se odloči za Dobro.
Hubert Klimko-Dobrzaniecki: Islandski triptih
Klimko-Dobrzaniecki težke, tabuizirane teme obravnava stvarno in brez sentimentalnosti, pripoved pa zna zabeliti tudi z zdravo mero humorja, ki se napaja v hrabalovski tradiciji.
Alexandra Berková: Temna ljubezen
Med knjigami Alexandre Berkove je roman Temna ljubezen nedvomno najbolj odkrita in brezkompromisna kritika patriarhalne družbe.
Ivan Cankar: Martin Kačur
„Narisal sem brez usmiljenja boj idealista z nizkim življenjem; in kakor se spodobi, je idealist klavrno propadel –!“
Goran Janković: Dogodek na hribu nad cesto
Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, učinek, ki ga lahko označimo kot Jankovićev izvirni magični realizem.
