Iztok Osojnik: Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa

Iztok Osojnik: Nenavadne zgodbe dona Jesusa FalcãaIztok Osojnik
Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa
Št. strani: 232
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2022
Zbirka: Trans- #4
ISBN 978-961-7020-82-3
Zvrst: ,
Cena: 24,90 €
Kupi

Tudi v tej Osojnikovi knjigi sta na delu literarni eros – amor scribendi in amor legendi, ki drug brez drugega ne moreta obstajati – in etos, brez katerega ni svobode. Ali z avtorjevimi besedami: »Literatura je politična, ker odpira brezna svobode, in etična, ker v teh breznih vznika etično nezavednega, ko mu pišoč [ali beroč] nastavim ušesa in hrbet, da me zabode vanj.«

Prozna zbirka Iztoka Osojnika s pomenljivim naslovom Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa vsebuje osem besedil. Naslov pove, da gre za nenavadne zgodbe tujega avtorja/avtorice oziroma nenavadnega avtorja/avtorico tujih zgodb.

Kratke zgodbe, ki se izmikajo učbeniški definiciji žanra, so polne duhovitega, pogosto ironičnega izražanja, presenetljivih obratov, kirurško natančnega, skorajda sadističnega seciranja bolečih emocij, posmehljive obdukcije nesrečne ljubezni in spretnega spodnašanja utečenih vzorcev razmišljanja.

V zgodbi Empedokles se fotoreporter odloči za radikalno dejanje, s katerim se odpravi po stopinjah starogrškega soimenjaka. Pasja radost slika portret manjšega kraja, v katerem vsi prebivalci, od frizerk do mesarjev, berejo latinske knjige, vrhunec njihovega družabnega življenja pa so kvizi, kjer se preizkušajo v tolmačenju latinščine. V Križanki spremljamo pot uspešnega menedžerja, ki iznenada doživi razsvetljenje in se iz brezobzirnega dobičkarja prelevi v zenbudističnega pisatelja. Zeleni ponedeljek je etuda morda istega pisca, v katerem se borita ambicija napisati veliki tekst in nezadržna potreba po pisanju. V mali lulu smo priča jeremijadi zapuščenega ljubimca in seciranju mehanizmov ne/srečne ljubezni, v besedilih Protagonisti in znaki, Poskus in Povsem preprosta zgodba pa se pripoved spleta okoli premisleka o avtorski funkciji ter erosu in etosu literature.

Kot nam pisatelj namigne v Zaključni besedi, ki je nekakšen ključ za branje (ne pa tudi za interpretacijo) zbranih besedil, v teh zgodbah gre za mešanico fikcije in fakcije. Metafikcija ves čas trka ob realnost. Tok pripovedi ponika in se spet pojavlja. S sabo nosi naplavine, ki jih deroča reka zavesti pobira po svoji poti. Prav ta »šoder« daje besedilom teksturo in jih napaja z elektriko, ki zaprasketa ob stiku z bralko/bralcem. Če hočemo, da se nas tekst dotakne, moramo pozorno prisluhniti, kaj se dogaja v podtalju, ki žene naracijo. Kajti podobno kot »pisanje nikoli ni neobvezno početje, pa naj bo še tako trapasto«, tudi branje nikoli ne more biti neangažirano.

Tudi v tej Osojnikovi knjigi sta na delu literarni eros – amor scribendi in amor legendi, ki drug brez drugega ne moreta obstajati – in etos, brez katerega ni svobode. Ali z avtorjevimi besedami: »Literatura je politična, ker odpira brezna svobode, in etična, ker v teh breznih vznika etično nezavednega, ko mu pišoč [ali beroč] nastavim ušesa in hrbet, da me zabode vanj.«

Bralka

Iztok Osojnik (1951) je pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, alpinist, slikar, svetovni popotnik in književni prevajalec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti (pri profesorju Dušanu Pirjevcu), podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ Univerze na Primorskem.

Je začetnik vrste umetniških gibanj (podrealizem, Garbage Art (Kjoto), Papa Kinjal Band, Hidrogizme itn.) ter številnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Simpozij Miklavža Ocepka, Zlati čoln itn.). Je tudi ustanovni član odmevne umetniške glasbeno-literarne skupine IGNOR.

Doslej je izdal več kot 30 avtorskih knjig poezije, nazadnje zbirke Poskus državnega udara pod pretvezo epidemije (2020), Maraton puhlosti in nesmislov (2020) in 2021 (2022), romane Srčeva desetka (1992), Melinda Podgorny (1998), Zgodba o Dušanu Pirjevcu in meni (1999), Temna snov (2005), Svinje letijo v nebo (2012) in Newyorška trilogija (2019), zbirko kratke proze Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcãa (2022), zbirke esejev in študij Nasmeh Mone Lize (2005), Homo politicus (2006) in Symposia (2015) ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (2013). Poleg tega redno objavlja razprave s področja komparativistike, filozofije in politične teorije v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah in zbornikih. Njegova besedila so prevedena v več kot 25 jezikov.

Za svoje delo je prejel vrsto uglednih domačih in mednarodnih nagrad: Župančičevo nagrado (1992), Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), italijansko nagrado Furlanije-Julijske Krajine za poezijo (2002), hrvaško Lucićevo nagrado (2004), mednarodno literarno nagrado KONS (2011), nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti (2018) in zlatnik poezije (2022).

Prelistaj knjigo:


Druge knjige iz te knjižne zbirke

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?