Radka DenemarkováJaz pa vprašam, kdo to tolče (temna komedija)
Prevedla Tatjana Jamnik
Št. strani: 192
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2013
Zbirka: Eho #4
ISBN 978-961-93382-4-7, ISBN 978-961-93914-5-7 (epub)
Zvrst: Roman
Cena: 19,90 € | Cena s popustom: 12,90 € | Cena Knjige sveta: 11,94 € | Cena e-knjige: 4,99 €
Kupi Kupi e-knjigo
Alternacij za naša življenja ni. Ne igramo v gledališču enega igralca. Preteklosti in tesnobe ne moremo sleči kakor kostim. Še tako neznatno življenjsko ›vlogo‹ je treba odigrati vestno. Gostujoči režiser Buch to sluti, pisateljica in dramatičarka Birgit to ve. In kdor ve, je ponavadi utišan. Gre za potemnelo podobo človeškega rodu, ki ne zmore presekati hudičevega kroga.
Roman Jaz pa vprašam, kdo to tolče je prva knjiga iz trilogije o srednjeevropskem 20. stoletju (sledila sta ji Denar od Hitlerja in Kobold), v kateri Radka Denemarková brezkompromisno odpira pereče teme sodobne družbe, kot so izvori totalitarizma, manipuliranje z množicami in različne oblike nasilja, ter raziskuje in razširja meje jezika, pa tudi romana kot literarne zvrsti.
Na Madžarskem so to knjigo označili kot eksistencialno detektivko, avtorica pa jo je opredelila takole:
„Groteskno napeta zgodba nekega umora in usodne povezanosti moškega in ženske, ki se utapljata v negotovosti samote, bi se lahko odigrala kjerkoli. A okolje gledališča odpira enkraten prostor za globlje strasti in histerije, v katerem povrhu vsega nekega dne zastor dokončno pade. Energično delujočim, pasivnim zijalom in zakulisnim manipulatorjem.
Alternacij za naša življenja ni. Ne igramo v gledališču enega igralca. Preteklosti in tesnobe ne moremo sleči kakor kostim. Še tako neznatno življenjsko ›vlogo‹ je treba odigrati vestno. Gostujoči režiser Buch to sluti, pisateljica in dramatičarka Birgit to ve. In kdor ve, je ponavadi utišan.
Gre za potemnelo podobo človeškega rodu, ki ne zmore presekati hudičevega kroga.“
Radka Denemarková (1968) je češka pisateljica, dramatičarka, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, štirikratna dobitnica prestižne češke nagrade Magnesia Litera, pa tudi drugih domačih in tujih nagrad. Potem ko je doktorirala iz semiotike, se je zaposlila na Inštitutu za češko literaturo pri Češki akademiji znanosti, hkrati pa je kot lektorica in dramaturginja delala v praškem gledališču Divadlo Na zábradlí. Od leta 2004 je samozaposlena. Poleg proze objavlja študije o gledališču, prevaja iz nemščine (razprave, dramska besedila, prozo), piše scenarije za televizijske dokumentarce in igrane filme.
Leta 1998 je izdala monografijo Sam sebi sovražnik (Sám sobě nepřítelem) o češkem režiserju, scenaristu in igralcu Evaldu Schormu. Pozornost literarne strokovne in bralske javnosti je vzbudila že z romanesknim prvencem Jaz pa vprašam, kdo to tolče (A já pořád kdo to tluče, 2005; slov. prevod 2013), roman Denar od Hitlerja (Peníze od Hitlera, 2006; slov. prevod 2010) in t. i. faktografski roman Smrt, ne boš se bal, ali Zgodba Petra Lébla (Smrt, nebudeš se báti aneb příběh Petra Lébla, 2008) pa sta bila nagrajena z Magnesio Litero (2007, 2009). V Divadlu Na zábradlí so leta 2010 premierno uprizorili njeno dramo Spalne hibe (Spací vady, slov. 2020), ki je leta 2012 izšla tudi v knjižni obliki. Leta 2011 je izdala roman Kobold (slov. prevod 2013) in prejela Magnesio Litero za prevod knjige Atemschaukel Herte Müller. V Nemčiji so ji za Denar od Hitlerja (Ein herrlicher Flecken Erde, 2009) podelili usedomsko literarno nagrado (Usedomer Literaturpreis, 2011) in nagrado Georga Dehia (Georg Dehio-Kulturpreis, 2012). Jeseni 2014 je izdala roman Prispevek k zgodovini radosti (Příspěvek k dějinám radosti; slov. prevod 2015), pa tudi knjigo MI 2 (MY 2), po predlogi katere je bil posnet istoimenski celovečerni film v režiji Slobodanke Radun (2014). Za roman Ure iz svinca (Hodiny z olova, 2018) je že četrtič prejela Magnesio Litero.
Njena dela so bila doslej prevedena že v 23 jezikov.
Prevajalka Tatjana Jamnik (1976) je tudi pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, 2019 pa še Sovretovo nagrado. Prevaja zlasti češko in poljsko prozo, poezijo in dramatiko (A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Němec, A. Bolavá, I. Myšková, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík; S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. Tuszyńska, A. Wiedemann, M. Fertacz, A. Jakimiak, H. Klimko-Dobrzaniecki) ter besedila s področja humanistike. Več »
Prelistaj knjigo:
Izdajo knjige sta podprla Ministrstvo za kulturo Češke republike in Javna agencija za knjigo RS.
Recenzije
- Diana Pungeršič: »Jaz bom vedno na strani žrtve.«: Intervju z Radko Denemarkovo. Mentor 36/1 (2015). 75–83.
- Radka Denemarková (Maja Žvokelj). Oddaja Kulturna panorama. Radio Slovenija, Program Ars, 12. 12. 2014 (40:45–45:30).
- Radka Denemarková (Maja Žvokelj). Svet kulture. Radio Slovenija, Program Ars, 11. 12. 2014 (16:30–20:33).
- E. S.: Jezik mora peči, boleti. MMC RTV Slovenija, 13. 9. 2013.
- Maša Ogrizek: Portret: Radka Denemarková. Bukla, št. 94, okt.-nov. 2013. 9.
- Matej Krajnc: Robni zapisi. Literatura XXVI/275 (2014). 162.
- Miša Gams: Soočenje s strahom. Delo, 1. 7. 2014.
- Matej Bogataj: Obračun z zlom. Mladina, 1. 8. 2014.
- Diana Pungeršič: »Vedno gre za življenje. Kadar ga človek ne more živeti po svoje.« Airbeletrina, 5. 2. 2014.
- Ksenija Medved: Radka Denemarková, Jaz pa vprašam, kdo to tolče. Dobreknjige.si, 24. 1. 2016.
- Maja Žvokelj: Radka Denemarková. Literarni portret. Radio Slovenija, Program Ars, 2. 4. 2017.
Druge knjige iz te knjižne zbirke
