Srečko Kosovel: Kalejdoskop

Srečko Kosovel: Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane, v poljščino prev. Karolina Bucka Kustec, spremna beseda Iztok Osojnik in Bożena TokarzSrečko Kosovel
Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane
V poljščino prevedla Karolina Bucka Kustec, spremna beseda: Bożena Tokarz in Iztok Osojnik, spremno besedo Bożene Tokarz v slovenščino prev. Tatjana Jamnik
Št. strani: 328
Založba: KUD Police Dubove & Instytut Mikołowski
Leto izdaje: 2012
Zbirka: Zlati čoln #4
ISBN 978-961-92946-7-3, ISBN 978-83-60949-26-9
Zvrst:
Cena: Maloprodajna cena: 12 € / 49,90 zł | Cena s popustom: 8,90 € / 39,99 zł | Cena e-knjige: 5,99 € / 23,96 zł
Kupi

Z obširnim izborom, ki so ga pripravili prevajalka, Iztok Osojnik in Bożena Tokarz, se bo Kosovel, kot upamo, v slovensko in poljsko kolektivno zavest vtisnil kot inovativen pesnik, ki je pomembno sooblikoval podobo svetovne poezije.

V knjigi Kalejdoskop je zbranih 112 pesmi Srečka Kosovela v izvirniku in poljskem prevodu Karoline Bucke Kustec. Z obširnim izborom, ki so ga pripravili prevajalka, Iztok Osojnik in Bożena Tokarz, se bo Kosovel, kot upamo, v slovensko in poljsko kolektivno zavest vtisnil kot inovativen pesnik, ki je, to danes že lahko rečemo, pomembno sooblikoval podobo svetovne poezije.

Čeprav je Kosovelova poezija že sama po sebi močna in še vedno aktualna, se nam je zdelo potrebno prikazati širši, zgodovinski in geografski, kulturni in politični kontekst, v katerem in iz katerega je pesnik ustvarjal. Opombe prevajalke omogočajo poljskim bralcem dostop do tistih podatkov, ki se nahajajo zunaj preseka slovenskega in poljskega enciklopedičnega védenja. Dodatno informacijo prejemnikom obeh kultur nudita spremni besedi dveh poznavalcev Kosovelove zapuščine.

Razprava literarne zgodovinarke, teoretičarke in prevodoslovke red. prof. dr. Bożene Tokarz je napisana iz perspektive poljskega prejemnika, ki je hkrati strokovni bralec. Tokarzeva je namreč raziskovalka poljske in slovenske literature ter med drugim avtorica monografije Med destrukcijo in konstrukcijo : o poeziji Srečka Kosovela v kontekstu konstruktivizma (Między destrukcją a konstrukcją: O poezji Srečka Kosovela w kontekście konstruktywistycznym, 2013; v slovenščino prev. Primož Čučnik, 2013). Njena spoznanja, ki so zrasla iz poglobljenega študija slovenskih, poljskih in svetovnih gibanj v umetnosti zgodovinske avantgarde, bodo nedvomno zanimiva tudi za slovenskega bralca.

Slovenski pesnik, pisatelj, esejist in zgodovinski antropolog dr. Iztok Osojnik pa bralcu odpira vrata v Kosovelovo poezijo »od znotraj«. V svoji znanstveni študiji nadaljuje delo, ki ga je zastavil že v esejistični zbirki Nasmeh Mone Lize: Sedem poskusov, kako misliti v polju poezije (2005) in ga pozneje poglobil v zbirki Symposia: Štiri razprave o slovenski poeziji in ena o Dušanu Pirjevcu (2015), in razvija orodje za analizo Kosovelove poezije skozi Rancièrov pojem političnega. S tem je odprl novo razsežnost v razumevanju dela Srečka Kosovela ne le v poljskem, temveč tudi v slovenskem literarnem polju.

Kot to dokazuje njegovo predavanje v Zagorju februarja 1926, je Kosovel po eni strani pod vplivom svojih prijateljev in globokega notranjega občutka za pravičnost (ki ga je razvil ob branju poezije Rabindranatha Tagoreja), po drugi strani pa zaradi ustvarjalne nuje po resnični poeziji, ki bi zadela v jedro avtentične estetske in etične govorne funkcije, raziskoval različne možnosti, kako pesniško delati stvari z besedami, pogosto zašel na področje »delavske ali socialno borbene poetike«, kot jo označi Anton Ocvirk. Toda po mojem mnenju v teh delavskih in socialno borbenih pesmih Kosovel ni prebil zidu, ki loči notranjo, »iz sebe« izgrajeno umetnost, od prevladujočih klasičnih vzorcev poezije hierarhizirane reprezentacije (partijskega političnega programa), pač pa mu je to uspelo v tisti njegovi fazi, ki jo označujemo kot avantgardni konstruktivizem. Ne le da se je s konstruktivistično poezijo vključil v estetsko in revolucionarno vrenje, ki je Evropo zajelo po prelomu stoletja in se še okrepilo med prvo svetovno vojno in po njej ter je nedvomno pomenilo široko socialno fronto in deklariran socialni in politični upor proti »stari umetnosti« in »staremu svetu«, zaradi česar so se številni umetniki neposredno vključili v politična gibanja svojega časa, ampak je ustvaril lasten poetični sistem in lastno radikalno politično poezijo. Šele njegovi »konsi« so izreden primer uspele politične poezije, »nastale po večini same iz sebe«.

Odlomek eseja dr. Iztoka Osojnika Politična resnica Kosovelove avantgardne konstruktivistične poezije

S tem izborom se ima poljski bralec prvič možnost seznaniti z izjemno pesniško osebnostjo Srečka Kosovela, slovenskega pesnika, ki je umrl leta 1926, star 22 let. Doslej je bilo na Poljskem objavljenih manj kot 20 njegovih pesmi, od tega 15 v antologijah slovenske poezije: dve se ponovita (Labodja pesem, O, saj ni smrti) v izboru in uredništvu Mariana Piechala iz leta 1967 in v avtorski antologiji Katarine Šalamun Biedrzycke z naslovom Mah in srebro/Srebro in mech iz leta 1995. Pričujoča dvojezična izdaja se je porodila iz želje, da bi predstavili pesnikovo delo, ki ga ni načel zob časa. Čeprav je dolgo ostajalo skrito, še vedno ostaja aktualno in raznorodno: brati ga je moč tako zgodovinsko (dejstva, na katera se nanaša) kot tudi iz vidika sodobnosti, ima univerzalne in lokalne, publicistične in filozofsko-etične razsežnosti. Knjiga je plod slovensko-poljskega sodelovanja. Podobo Kosovela sta tako izoblikovali dve perspektivi branja – slovenska in poljska –, s čimer želimo ohraniti ustvarjalčevo relativno neodvisnost, ki je v prevodu izpostavljena prilastitvi kulture prejemnice, po drugi strani pa skozi prizmo različne izkušnje prostora in časa njegovi poeziji omogočiti dvojno življenje v izhodiščni in ciljni kulturi.

Fenomen Srečka Kosovela je v tem, da je z vprašanji, ki jih zastavlja, in dvomi, ki ga obhajajo v zvezi s poezijo, pesnikom, človekom, kulturo, etičnimi in estetskimi vrednotami, kljub pripadnosti zgodovinski avantgardi blizu sodobnemu bralcu.

Odlomek eseja prof. dr. Bożene Tokarz Pesnik v svetu stvari

Srečko Kosovel (1904–1926) je slovenski pesnik, esejist in publicist ter eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja. Študiral je slavistiko, romanistiko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Svoja besedila je recitiral objavljal v revijah in recitiral na literarnih večerih. Umrl je zaradi meningitisa, star dvaindvajset let, preden je utegnil izdati svoj pesniški prvenec Zlati čoln. Večina njegovega dela je bila objavljena posmrtno, najbolj inovativna besedila (t. i. konsi in integrali) pa šele leta 1967 (v uredništvu Antona Ocvirka). Kosovelove pesmi, ki se uvrščajo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost, s pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa ostaja aktualen tudi v današnjih časih.

Karolina Bucka Kustec (1981) je prevajalka slovenske književnosti. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Šlezijski univerzi v Katovicah. Njeni prevodi slovenskih pesnikov (Jana Putrle Srdić, Vida Mokrin Pauer, Bina Štampe Žmavc, Radharani Pernarčič, Barbara Korun, Tatjana T. Jamnik, Slavica Šavli, Mateja Bizjak Petit, Milan Vincetič, Ivo Stropnik, Ivan Dobnik idr.) so bili mdr. objavljeni v poljskih literarnih revijah (mdr. Arkadia, Studium, Opcje, Pobocza) in v antologiji slovenskih haikujev Ribnik tišine (2005). Prevedla je izbor pesmi Srečka Kosovela Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane (KUD Police Dubove, Instytut Mikołowski 2012), pesniško zbirko Jureta Detele Mech i srebro (Instytut Mikołowski, 2014) in izbor pesmi Saše Vegri Wędrówka w czasie: Wiersze wybrane (v pripravi).

Prelistaj knjigo:

Oglej si video:

Recenzije

 


Druge knjige iz te knjižne zbirke

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?