Kosovel in sedem palčkov

Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov, spremna beseda: Taja KrambergerIztok Osojnik
Kosovel in sedem palčkov
Spremna beseda: Taja Kramberger
Št. strani: 114
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2015
Zbirka: Kam #1
ISBN 978-961-93732-2-4, ISBN 978-961-93914-1-9 (epub)
Zvrst:
Cena: 19,90 € | Cena s popustom: 12,90 € | Cena e-knjige: 2,99 €
Kupi Kupi e-knjigo

Ta poezija, ki obira sadeže z vseh dreves vednosti tega sveta in si v tej svobodi razen ethosa ne dovoli omejevanja, si jemlje za svoje spoznavno orodje duhovitost.

Ne le vsaka Osojnikova knjiga poezije ali njegova pesem, ampak vsak verz, celo vsak zlog je gesta vzpostavljanja distance, je presenetljiv oprijem samosvoje alpinistične smeri, je odmik od zazidanja v postulirano in anahronistično slovensko realnost, temelječo na dveh značilnostih nedelujočih sistemov: indiskretnosti in zmagoslavju nevednosti. Tako si ta poezija, ki obira sadeže z vseh dreves vednosti tega sveta in si v tej svobodi razen ethosa ne dovoli omejevanja, jemlje za svoje spoznavno orodje duhovitost. Na tak način je dvakrat v prednosti: neulovljiva je, stoji zunaj pulzije agresivnosti, hkrati pa si ne pusti zašmirati rok z morilsko logiko dominacije in lagerskih hierarhij v ustvarjalnem polju. Ker Osojnikova poetična govorica z eno nogo stoji zunaj tega polja in s tem zunaj dosega njegove erozije, mesto, s katerega pesnik govori, ne more biti v celoti izbrisano.

dr. Taja Kramberger

Iztok Osojnik (1951) je pesnik, pisatelj, esejist, komparativist, filozof, antropolog, alpinist, slikar, svetovni popotnik in književni prevajalec. Diplomiral je iz primerjalne književnosti (pri profesorju Dušanu Pirjevcu), podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ Univerze na Primorskem.

Je začetnik vrste umetniških gibanj (podrealizem, Garbage Art (Kjoto), Papa Kinjal Band, Hidrogizme itn.) ter številnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Simpozij Miklavža Ocepka, Zlati čoln itn.). Je tudi ustanovni član odmevne umetniške glasbeno-literarne skupine IGNOR.

Doslej je izdal več kot 30 avtorskih knjig poezije, nazadnje zbirke Kosovel in sedem palčkov (2015), Hamlet (2016), Mah in srebro (2017), L za Brooklyn (2018) in Udovic (2019), Poskus državnega udara pod pretvezo epidemije (2020), Maraton puhlosti in nesmislov (2020) in 2021 (2022), romane Srčeva desetka (1992), Melinda Podgorny (1998), Zgodba o Dušanu Pirjevcu in meni (1999), Temna snov (2005), Svinje letijo v nebo (2012) in Newyorška trilogija, zbirke esejev in študij Nasmeh Mone Lize (2005), Homo politicus (2006) in Symposia (2015) ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (2013). Poleg tega redno objavlja razprave s področja komparativistike, filozofije in politične teorije v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah in zbornikih. Njegova besedila so prevedena v več kot 25 jezikov.

Za svoje delo je prejel vrsto uglednih domačih in mednarodnih nagrad: Župančičevo nagrado (1992), Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), italijansko nagrado Furlanije-Julijske Krajine za poezijo (2002), hrvaško Lucićevo nagrado (2004), mednarodno literarno nagrado KONS (2011) in nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti (2018).

Prelistaj knjigo:

 

Gibanje zbirke je res zavidljivo, pesmi so zelo aktivne in med seboj komunicirajo, polemizirajo in razpravljajo, nanašajo se na zapisano in tudi na vse, kar ostaja nezapisano, tleče v pesnikovih mislih. In slednjega je obilica, toda to ga ne naredil vzvišenega. Njegov odnos do poezije je prizemljen, in pisanja nikakor ne mitizira, ampak ravno nasprotno: »samo kreten piše pesmi, v katerih nastopa jaz tega istega kretena«. […] Motivi so razpeti enako široko kot njegovi interesi, pri tem pa ne pozablja na aktualnost. Eksplozivno.
(iz recenzije Veronike Šoster)

 

Poezija vzdržuje svet – gre za dejansko prepričanje, da svet brez poezije ne obstaja. In to prepričanje se v pesmih iz Kosovela in sedmih palčkov ne kaže vanje preslikano z nekimi zunanjimi orodji, ampak kot nekaj, kar iz njega raste s samo prakso, ki je samo pisanje. Gre torej za popolno afirmacijo sveta, ki pa ne izključuje možnosti njegove kritike. A takšne kritike, ki je osvobojena privilegirane pozicije kritičnega izjavljanja, in se te osvoboditve ves čas veseli.
S tem predstavlja eno pomembnejših pesniških knjig, ki so bile v tem jeziku napisane v zadnjih letih. In predvsem knjigo, ki, kot je pokazano, zahteva branje po svojih osnovnih predpostavkah ter bo zato pri bralcih, ki bodo njeno živo silo zaznali, brana še dolga leta.
(iz recenzije Muanisa Sinanovića)

Recenzije


Druge knjige iz te knjižne zbirke

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?