Virginia WoolfLeta
Prevedla Jana Unuk
Št. strani: 500
Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica
Leto izdaje: 2014
Zbirka: Eho #8
ISBN 978-961-93382-9-2, ISBN 978-961-94153-9-9 (epub)
Zvrst: Roman
Cena: 29,90 € | Cena s popustom: 19,90 € | Cena e-knjige: 5,99 €
Kupi Kupi e-knjigo
„Želim prikazati nič manj kot celotno sodobno družbo: tako dejstva kakor videnje.“ — Virginia Woolf
Virginia Woolf se je v Letih (1937) želela pomakniti od upovedovanja notranjega življenja k prikazovanju družbene stvarnosti. V dnevniku je zapisala: »Želim prikazati nič manj kot celotno sodobno družbo: tako dejstva kakor videnje.« Roman naj bi vseboval dejstva in družbeno dogajanje, bil naj bi politični roman in feministični traktat, po obliki pa esejistični roman, v katerem bi se prepletale zvrsti in poglavja fikcije izmenjevala z esejističnimi razlagami. Izkazalo se je, da je tako zastavljena tematika preširoka, in načrtovani roman je razpadel na fiktivni del, roman Leta, in znameniti pamflet proti patriarhalni družbi, neenakosti žensk, militarizmu in vojni Tri gvineje (1938).
Leta so družinska saga rodbine Pargiterjevih v naglo spreminjajočem se svetu med letoma 1880 in 1936 in izjemen zapis o minevanju časa, pozabi in spominjanju. Netipična saga, saj se iz mraka minulega časa in pozabe v neenakih presledkih, kot osvetljena od žarometa, luščijo samo posamična leta iz življenja družine. Disonantna struktura romana, ki ga sestavlja enajst od prvotno načrtovanih dvanajstih poglavij, je morda povezana s pisateljičinim odporom do potencialno militaristične poenotenosti, ki ga izraža v Treh gvinejah. Čeprav roman ohranja stik z zunanjo resničnostjo, nam posreduje tudi vso intenzivnost človeških čustev, strasti in odpora, veselja in bolečine. Pripoveduje o skritem življenju žensk ter upoveduje napetost med meščanskim salonom in sobicami za služkinje v prizemlju. Vsako poglavje uvaja kratek preludij, ki pričara vzdušje na londonskih ulicah v različnih letnih časih, spreminjajoče se barve, vonje in vrvež velemestnega življenja.
Virginia Woolf se je rodila leta 1882 v Londonu kot Adeline Virginia Stephen, tretji otrok zgodovinarja in biografa Leslieja Stephena in Julie Prinsep Duckworth Stephen. Njena mladost je bila zaznamovana z bolečimi izgubami: leta 1895 ji je umrla mati, leta 1897 polsestra Stella, leta 1904 oče in leta 1906 – kmalu po skupnem potovanju v Grčijo – še brat Thoby. Po materini smrti je prvič doživela duševni zlom; duševna bolezen se ji je občasno ponavljala vse življenje. Doma se je izobraževala v očetovi bogati knjižnici, v letih 1897–1901 pa je študirala grščino, latinščino, nemščino in zgodovino na King’s Collegeu v Londonu. Po očetovi smrti so skupaj s sestro, bratoma in njunimi študijskimi kolegi zasnovali vplivno gibanje bloomsburyjevcev; iz tega kroga je bil tudi njen mož, pisatelj Leonard Woolf. V ozračju vojne, v strahu pred nemško invazijo in boleznijo se je pisateljica 28. marca 1941 utopila v reki Ouse v bližini svoje podeželske hiše v Sussexu.
Za eksperimentalno modernistično prozo Virginie Woolf je značilna odpoved linearni pripovedi, zgoščena liričnost, tok zavesti in naglo menjavanje pripovednih perspektiv, vendar tudi živ dialog z literarno tradicijo. Napisala je deset romanov: Izlet na odprto morje (1915), Noč in dan (1919), Jakobovo sobo (1922), Gospo Dalloway (1925; slov. 1965), K svetilniku (1927; slov. 1988), Orlanda (1928; slov. 1974), Valove (1931; slov. 1986), Flusha (1933; slov. 2011), Leta (1937) in Med dejanji (1941; slov. 2013). Pisala je še kratko prozo, eseje, polemično esejistiko: Lastna soba (1929; slov. 1998), Tri gvineje (1938; slov. 2000), in dnevnike.
Jana Unuk je prevajalka leposlovja in humanistike, urednica, lektorica. Leta 2006 je prejela Sovretovo nagrado. Prevaja poljsko prozo (B. Schulz, O. Tokarczuk, M. Tulli, J. Bator, P. Huelle, A. Stasiuk, S. Chwin, I. Karpowicz, J. Dehnel, I. Ostachowicz, M. Łoziński, R. Franczak, H. Krall, I. Fink, G. Herling-Grudziński, M. Szczygieł), poezijo (C. Miłosz, W. Szymborska, A. Świrszczyńska, T. Różewicz, A. Wat, Z. Herbert, J. Hartwig, Z. Ginczanka, H. Poświatowska, M. B. Kielar, E. Sonnenberg, K. Dąbrowska), iz srbohrvaščine mdr. D. Karahasana in F. Davida, iz angleščine V. Woolf in I. B. Singerja. Prevedla je tudi vrsto knjig za otroke, med njimi več lastnih izborov ljudskih pravljic. Več »
Prelistaj knjigo:
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Izdajo knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.
Recenzije
- Matej Krajnc: Bližnji plani široke zgodbe. Pogledi 6/8, 22. 4. 2015.
- Maša Ogrizek: Virginia Woolf, Leta. Bukla 109, april 2015, s. 15.
Druge knjige iz te knjižne zbirke
