Radka Denemarková: Prispevek k zgodovini radosti

Radka Denemarková: Prispevek k zgodovini radosti, prev. Tatjana JamnikRadka Denemarková
Prispevek k zgodovini radosti
Prevedla Tatjana Jamnik
Št. strani: 346
Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica
Leto izdaje: 2015
Zbirka: Eho #10
ISBN 978-961-93732-5-5, ISBN 978-961-7020-03-8 (epub)
Zvrst:
Cena: 24,90 € | Cena s popustom: 19,90 € | Cena Knjige sveta: 14,94 € | Cena e-knjige: 4,99 €
Kupi Kupi e-knjigo

V romanu Prispevek k zgodovini radosti, ki se bere kot napet detektivski triler z elementi romana noir, nas Radka Denemarková ponovno spodbuja k premisleku o človekovem stanju in koreninah zla.

Praga, 21. stoletje. Na podstrešju vile na obrobju mesta najdejo truplo bogatega podjetnika. Čeprav kaže, da si je sedemdesetletnik sodil sam, Policist sumi, da gre za umor. Podrobna preiskava je kajpada tudi prikladen izgovor za obiskovanje privlačne mlade Vdove. Sledi Policista privedejo v oranžno hišo pod Petřínom, kjer počasi razkriva skrivnost njenih treh stanovalk. Izobražene svetovljanke so pri opravljanju naloge, ki so si jo zadale tik po drugi svetovni vojni, očitno prestopile meje zakona. Policist je v precepu: mar namen, naj bo še tako plemenit, res lahko posvečuje sredstvo?

V romanu Prispevek k zgodovini radosti, ki se bere kot napet detektivski triler z elementi romana noir, nas Radka Denemarková ponovno spodbuja k premisleku o človekovem stanju in koreninah zla. V pripoved je mojstrsko vtkala tudi mnoge druge tematske votke, ki jih je zaznala skozi pretanjeno analizo našega časa.

Eden najbolj perečih globalnih problemov v 21. stoletju je položaj žensk. Polovica človeštva je prikrajšana za enake pravice, obravnavana kot manjvredna, omalovaževana. O telesih žensk odločajo moški (očetje, bratje, možje, nadrejeni, oblastniki …), po drugi strani pa ta sistem dominacije in podrejenosti, kot opozarja avtorica, neredko pomagajo vzdrževati prav ženske same. Človek je kot družbeno bitje ujet v ustaljene vzorce razmišljanja in dodeljene družbene vloge. A tu je tudi spomin telesa, ki ne vara; vanj se od ranega otroštva vtiskajo tako pozitivne kot negativne izkušnje, ki skozi nezavedno usmerjajo posameznikovo usodo.

Ljudje smo si tako podobni, a hkrati tako daleč. Poplava informacij prek sodobnih medijev nas navdaja z občutkom globalne vseprisotnosti, toda ali zmoremo v resnici dojeti razsežnosti tragedij, ki se dogajajo po svetu? Ali znamo slišati, kaj govorijo glasovi trpečih in razžaljenih? Kako zaustaviti val nasilja? Kako doseči nujne spremembe? Kaj smo sami pripravljeni storiti za to, da bi bil svet znosnejši? Bo človeštvo zmožno preseči zidove v glavah, ki si jih je sezidalo z državami in religijami?

Prispevek k zgodovini radosti verno odslikava brezup, s katerim se soočamo v sodobnem svetu. In opominja, da v še tako temni noči lahko zasveti luč.

Radka Denemarková (1968) je češka pisateljica, dramatičarka, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, štirikratna dobitnica prestižne češke nagrade Magnesia Litera, pa tudi drugih domačih in tujih nagrad. Potem ko je doktorirala iz semiotike, se je zaposlila na Inštitutu za češko literaturo pri Češki akademiji znanosti, hkrati pa je kot lektorica in dramaturginja delala v praškem gledališču Divadlo Na zábradlí. Od leta 2004 je samozaposlena. Poleg proze objavlja študije o gledališču, prevaja iz nemščine (razprave, dramska besedila, prozo), piše scenarije za televizijske dokumentarce in igrane filme.

Leta 1998 je izdala monografijo Sam sebi sovražnik (Sám sobě nepřítelem) o češkem režiserju, scenaristu in igralcu Evaldu Schormu. Pozornost literarne strokovne in bralske javnosti je vzbudila že z romanesknim prvencem Jaz pa vprašam, kdo to tolče (A já pořád kdo to tluče, 2005; slov. prevod 2013), roman Denar od Hitlerja (Peníze od Hitlera, 2006; slov. prevod 2010) in t. i. faktografski roman Smrt, ne boš se bal, ali Zgodba Petra Lébla (Smrt, nebudeš se báti aneb příběh Petra Lébla, 2008) pa sta bila nagrajena z Magnesio Litero (2007, 2009). V Divadlu Na zábradlí so leta 2010 premierno uprizorili njeno dramo Spalne hibe (Spací vady, slov. 2020), ki je leta 2012 izšla tudi v knjižni obliki. Leta 2011 je izdala roman Kobold (slov. prevod 2013) in prejela Magnesio Litero za prevod knjige Atemschaukel Herte Müller. V Nemčiji so ji za Denar od Hitlerja (Ein herrlicher Flecken Erde, 2009) podelili usedomsko literarno nagrado (Usedomer Literaturpreis, 2011) in nagrado Georga Dehia (Georg Dehio-Kulturpreis, 2012). Jeseni 2014 je izdala roman Prispevek k zgodovini radosti (Příspěvek k dějinám radosti; slov. prevod 2015), pa tudi knjigo MI 2 (MY 2), po predlogi katere je bil posnet istoimenski celovečerni film v režiji Slobodanke Radun (2014). Za roman Ure iz svinca (Hodiny z olova, 2018) je že četrtič prejela Magnesio Litero.

Njena dela so bila doslej prevedena že v 23 jezikov.

Prevajalka Tatjana Jamnik (1976) je tudi pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, 2019 pa še Sovretovo nagrado. Prevaja zlasti češko in poljsko prozo, poezijo in dramatiko (A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Němec, A. Bolavá, I. Myšková, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík; S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. Tuszyńska, A. Wiedemann, M. Fertacz, A. Jakimiak, H. Klimko-Dobrzaniecki) ter besedila s področja humanistike. Več »

Prelistaj knjigo:

Projekt je v okviru programa Ustvarjalna Evropa podprla Evropska unija.
Izdajo knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo Češke republike.

Recenzije


Druge knjige iz te knjižne zbirke

Se vam zdi prispevek zanimiv?

Ocenite ga s klikom na zvezdice!

Ker se vam prispevek zdi zanimiv …

Sledite nam na družabnih omrežjih!

Žal nam je, da se vam prispevek ne zdi zanimiv.

Z vašo pomočjo ga lahko izboljšamo!

Kako bi lahko prispevek izboljšali?

KUD Police Dubove