Karl Jaspers: Vprašanje krivde

Karl Jaspers
Vprašanje krivde
Prevedla Martina Soldo, spremna beseda: Cvetka Hedžet Tóth
Št. strani: 122
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2012
Zbirka: Uvid #2
ISBN 978-961-92946-8-0
Zvrst: Filozofija
Cena: 19 € | Cena s popustom: 14,99 €
Kupi

Humanizem in humanost pomenita vznik človeka v smislu priznavanja človeškega dostojanstva v vsakem človeku.

Knjižica z naslovom Vprašanje krivde, ki je nastala na podlagi predavanj na temo krivde in je izšla že leta 1946, je v bistvu etični traktat. Jaspers v njej poudarja, da vprašanje krivde nikakor ni najprej pomembno zaradi drugih; sploh ne gre za krivdo, ki jo poražencem pripisujejo zmagovalci, kajti ta krivda, ki nedvomno je, je najprej politična z vsemi posledicami za obstoj Nemcev. Za drugačno krivdo gre, in sicer zaradi samih sebe, in tu si je treba odgovoriti iz globin duše in priti do notranjega preobrata. Za táko soočenje sta poklicani filozofija in teologija, da bi z njuno pomočjo osvetlili globino vprašanj o krivdi in s tem bistvo zdajšnjega humanizma. Humanizem in humanost pomenita vznik človeka v smislu priznavanja človeškega dostojanstva v vsakem človeku.

Priznanje krivde nedvomno izhaja iz zavedanja svobode, tega, da človekovo bistvo določa zavest o svobodi. Jaspers ločuje med kriminalno krivdo, politično krivdo, moralno krivdo in metafizično krivdo. Zaveda se, da pravni pristop problema krivde nikakor ne izčrpa in ga še manj v zadostni meri prikaže. Pravo se sooča kvečjemu s krivdo v smislu zločina in politične odgovornosti, še zdaleč pa ne v smislu moralne in metafizične krivde. Ko je Jaspers leta 1962 napisal spremno besedo k ponovni izdaji te knjižice, je posebej poudaril razliko med pravnim in moralnim vidikom krivde.

Iz spremne besede Cvetke Hedžet Tóth

Karl Jaspers (1883–1969) je eden prvih in glavnih nemških predstavnikov filozofije eksistence in ključnih filozofov 20. stoletja. Po treh semestrih študija prava se je prepisal na medicino in se specializiral v psihiatriji – precej odmevna je bila njegova Obča psihopatologija (1913). Zaradi zunanjih ovir je habilitacijo opravil pri Windelbandu na filozofski fakulteti. Že naslednja knjiga, Psihologija svetovnega nazora (1919), priča o postopnem prevešanju Jaspersovega zanimanja k filozofiji, ti premiki pa so se verjetno začeli že leta 1913, ko je v Sørenu Kierkegaardu odkril sorodnega misleca in se ob pisanju Psihologije svetovnega nazora zavedel, kaj je naloga filozofije. Z redno profesuro je leta 1922 dokončno izbral filozofijo v smislu duhovne naravnanosti in življenjske poklicanosti. Jaspers se je z novo razporeditvijo in pristopom k filozofskim temam intenzivno ukvarjal skoraj deset let. Medtem ko so v dvajsetih letih izhajala velika dela dialektične teologije in prvo odločilno delo eksistencialne filozofije, je pri njem rasel kup rokopisnega gradiva – leta 1931 je javnosti predložil veliko Filozofijo (v treh zvezkih) in krajši spis Duhovna situacija dobe. Nemčija je tačas drvela v katastrofo. Jaspers je s celim svojim bitjem filozofsko in politično nasprotoval temu, kar je prihajalo. Leta 1933 so ga izločili iz uprave univerze, 1937 so mu odvzeli profesuro, od 1938 dalje pa ni smel objavljati. Kljub temu je neumorno delal naprej, seveda pa je pridobival do nemške notranjepolitične situacije vedno večjo distanco. Kmalu po porazu Nemčije je izdal Vprašanje krivde (Die Schuldfrage, 1946), prvi del Filozofske logike z naslovom O resnici (1947), delo O začetku in cilju zgodovine (1948) in druga dela. Leta 1966 mu je uspelo ponovno razburkati javno mnenje v Nemčiji in zunaj nje, ko je pri svojih triinosemdesetih letih izdal ostro kritiko s provokativnim naslovom Kam gre Zvezna republika?.

Martina Soldo (1962) je najprej študirala dramaturgijo v Ljubljani. V osemdesetih letih je bila aktivna v skupini vizualnih umetnikov Irwin, za katere je pisala in uprizarjala interpretativna besedila. V devetdesetih letih se je bolj posvetila prevajalskemu delu, se na Teološki fakulteti v Ljubljani naučila hebrejsko in latinsko ter obiskovala predavanja iz filozofije. Zatem je začela prevajati knjige nemških filozofov, med njimi Hannah Arendt, Karla Jaspersa in Martina Heideggerja. V zadnjih letih prevaja tudi več lirike in proze, med drugim Sanjsko novelo (Traumnovelle) Arthurja Schnitzlerja. Leta 2009 je objavila svojo pesniško zbirko Potapljač.

Prelistaj knjigo:

• odlomek knjige

Poslušaj:

• Dr. Iztok Osojnik o knjigi Vprašanje krivde (Soundcloud, 22. 12. 2015)

Recenzije

• Pri KUD Police Dubove filozofsko delo in utopični roman. Siol.net, 11. 4. 2012.
• Izšlo je. Pogovor Marka Golje s prof. dr. Cvetko Hedžet Tóth. Radio Slovenija, 3. program Ars. 23. 4. 2013.

 

Druge knjige iz te knjižne zbirke