O nas

Kulturno-umetniško društvo Police Dubove je nepridobitno združenje s statusom društva v javnem interesu.

Kdo smo in kaj delamo

Kulturno-umetniško društvo Police Dubove je nepridobitno združenje s statusom društva v javnem interesu. Člani društva svoj prosti čas in poklicno znanje namenjamo dejavnostim, ki koristijo širši skupnosti, pri čemer se povezujemo s partnerji, s katerimi delimo iste vrednote. Verjamemo, da je dostop do znanja temeljna človekova pravica. Verjamemo v solidarnost in moč skupnosti. Verjamemo, da skupaj lahko spremenimo svet na bolje.

Založba KUD Police Dubove izdaja kvalitetno prevodno leposlovje pa tudi izvirna leposlovna in humanistična dela, ki bralca spodbujajo k razmišljanju, ter organizira kulturne prireditve tako v živo kot po spletu, od bolj klasičnih literarnih večerov do nehierarhičnih in interdisciplinarnih modelov interakcije med bralci in ustvarjalci knjig (bralni klubi, delavnice, seminarji ipd.). Naše programe izvaja izkušena ekipa, ki skrbi za visoko kvaliteto izdanih knjig in organiziranih prireditev.

Visoki standardi: znanje, ustvarjalni pristop in etična načela

Verjamemo, da je prihodnost knjige v kvalitetni literaturi, ki odpira prostor za bralčevo imaginacijo, predvsem pa razvija njegove spoznavne in ustvarjalne zmožnosti. Dela iz naše knjižne bere zadovoljijo tako knjigožere kot tudi najzahtevnejše literarne sladokusce.

Zavedamo se pomena znanja, ki ga ves čas bogatimo in razvijamo, ter ustvarjalnega pristopa, zaradi katerega nam nikoli ne zmanjka novih idej in izvirnih rešitev.

Prizadevamo si delovati:
− V KORIST DRUŽBE: Verjamemo, da je znanje temeljna človekova pravica. Zato svoje znanje in izkušnje delimo z bralci.
− ODGOVORNO: Skrbno odbiramo bisere sodobne literature in sistematično zapolnjujemo bele lise s prevodi iz zakladnice svetovne klasike. Naši prevodi ohranjajo bogastvo izvirnika.
− EKOLOŠKO: Izdajamo najkvalitetnejša dela, ki bralca notranje bogatijo. Slovimo po skrbno prevedenih in urejenih knjigah.
− BRALCEM PRIJAZNO: Razvijamo nehierarhične in interdisciplinarne modele interakcije med bralci in ustvarjalci knjig (bralni klubi, delavnice, seminarji itn.), pri čemer sledimo načelu »enaki med enakimi«.
− POŠTENO: Skrbimo za sodelavce, poslovne partnerje in bralce.

Cilj: dostop do znanja in povezovanje

Izdajamo izvirno in prevodno leposlovje ter humanistična dela, ki odpirajo pomembne teme in spodbujajo h kritični refleksiji družbene realnosti. Obiskovalcem prireditev in bralcem nudimo informacije o kulturi, zlasti literaturi, literarnem ustvarjanju in ustvarjalcih, iz prve roke, tj. od ljudi, ki dejavno sooblikujejo slovensko in svetovno literarno in umetniško prizorišče, obravnavamo pa tudi strokovna vprašanja (s področja ustvarjanja, prevajanja, ustvarjanja knjig ipd. ter branja in bralne kulture). Vse naše prireditve so odprte za javnost, knjige, tako tiskane in elektronske, pa so dostopne tudi v partnerski spletni Knjigarni Zveze Modro-bela ptica ter knjižnicah in knjigarnah po vsej Sloveniji.

Zavedamo se, da človeška družba lahko uspešno deluje le v socialni državi, ki zagotavlja enake pravice za vse, zato svoje sile usmerjamo tudi v ustvarjanje prostodostopnih izobraževalnih vsebin. V spletni reviji Samozaložba.si: Portal za emancipirano ustvarjalnost objavljamo poučne članke s področja knjige, bralne kulture in založništva. Za založnike in prevajalce iz drugih držav, ki se prav tako zavedajo moči resne literature, smo zasnovali angleškojezični portal Literary Cooperative: United by Literature. Obe spletišči sta vzniknili v okviru projekta Migracije v resničnosti, izvedenega s podporo programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa.

S projekti, ki jih izvajamo, povezujemo ustvarjalce, umetnike, znanstvenike, teoretike in zgodovinarje različnih umetnosti, univerzitetne profesorje in študente, prevajalce slovenske književnosti v tuje jezike in tujih književnosti v slovenščino, založnike, knjižničarje, moderatorje bralnih klubov. Sodelujemo tako s posamezniki kot tudi z društvi in drugimi organizacijami iz Slovenije in od drugod.

Moderatorji bralnih klubov, združimo se!

Med projekti, ki jih razvijamo z vsem srcem, je Webinar za moderatorje bralnih klubov. Izvedba tega izobraževanja ne bi bila mogoča brez podpore partnerjev, združenih v neformalnem Zavezništvu za dvig ravni bralne kulture in kulture branja, ki ga tvorimo skupaj s Knjižnico Ivančna Gorica, portalom Dobreknjige.si, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in medijskimi sponzorji, revijami Mentor, Bukla, Razpotja in časnikom Kmečki glas, ter sofinanciranja programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, zahvaljujoč kateremu je webinar v letih 2019–2021 nastal (gl. projekt Migracije v resničnosti).

Spletni seminar smo dopolnili še z mesečnimi spletnimi srečanji Foruma moderatorjev bralnih klubov, ki se mu lahko pridruži vsak moderator pogovorov v bralnih skupinah, tudi bodoči.

Kdo je Polica Dubova?

Društvo smo poimenovali po vsestranski srednjeevropski ustvarjalki, pesnici, pisateljici, esejistki in dramatičarki, raziskovalki, znanstvenici, prevajalki, urednici, založnici, učiteljici itn., katere delo je bilo dolga leta zamolčevano ter odrivano na rob in ga šele danes postopoma in na novo odkrivamo. Pólica Dubova ni navadno ime – je simbol, ki se nanaša na vse ljudi, še posebej na ženske, katerih delo in življenje je bilo potisnjeno v kolektivno pozabo. Ni naključje, da smo izbrali žensko ime: v preteklosti je bilo (in dostikrat še vedno je) prav delovanje žensk praviloma in načrtno potiskano na rob, prikrojevano ali celo brisano iz kolektivne memorije.¹

Z imenom, ki ima simbolni pomen, se navezujemo na podobna deklarativna dejanja simbolnega značaja, npr. na gesto čeških nadrealistov, ki so v 60. letih 20. stoletja svoj protest zoper naraščajoči antisemitizem v vzhodnem bloku izrazili tako, da so se pod svoje prispevke, zbrane v literarnem zborniku, podpisali z židovsko zvenečimi imeni.²

Če smo ustanoviteljice društva leta 2007 svojo simbolno gesto naredile bolj intuitivno kot zavestno, pa jo danes lahko že dokaj jasno deklariramo. Ime Polica Dubova naj nas vsakič, ko se pojavi, spomni na vse ženske in druge ljudi, ki so ustvarjale/ustvarjali, pa je bil spomin nanje izbrisan. Kljub izbrisu so namreč za njimi v prostoru ostale sledi, prstni odtisi (od tod naš logotip). Ti odtisi nas vodijo do krajev memorije, kjer lahko zamolčane in pozabljene zgodbe izkopljemo, da spet ugledajo luč sveta.³

Polica Dubova ne reprezentira zgolj zamolčanih glasov iz preteklosti, ampak z njo poskušamo dati glas tudi vsem, ki so tišani in na rob odrivani v današnjih časih. Polica Dubova je tako predvsem simbol za vse ustvarjalne, vztrajne in (prav zato) močne ženske z izjemnim simbolnim kapitalom, ki so neustrašno ubirale svojo pot nekoč in jo še vedno ubirajo danes, čeprav so zato potiskane na samo obrobje družbenega polja ali celo onkraj njega.⁴

Polica Dubova živi in ustvarja. In zanjo ve čedalje več ljudi.

Opombe

1. Prim. sežiganje »čarovnic«, ki so bile v resnici izobražene ženske (babice in zdravilke, pa tudi pisateljice, kot npr. Anne Hutchinson), diskriminacija žensk v literarnem kanonu in sploh literarnem polju ipd.
2. Češki filozof, pesnik in pisatelj Zbyněk Fišer je psevdonim Egon Bondy obdržal tudi pozneje – vse do svoje smrti ga je dosledno uporabljal za vsa svoja literarna dela.
3. To so za ženske dokazale raziskovalke, kot so Adrienne Rich, pri nas pa npr. Mirjam Milharčič Hladnik in sodelavke založbe Krtina, ki so objavile Zbrana dela Angele Vode, ali Katja Mihurko Poniž, Taja Kramberger in druge znanstvenice, ki so iz pozabe iztrgale založbo Belo-modra knjižnica, ki so jo med leti 1927 in 1941 vodile ženske …
4. O odrinjenosti založbe Belo-modra knjižnica in revije Modra ptica na rob in izven slovenskega literarnega polja gl. doktorsko disertacijo Taje Kramberger Memorija in spomin, zgodovinska antropologija kanonizirane recepcije (študija primera revije Modra ptica. Bartol z Vidmarjem), doktorska disertacija (Koper, 2009), krajši, a zelo informativen pregled pa lahko najdete tudi v knjigi Taje Kramberger in Draga Braca Rotarja Nevidne evidence: misliti idola tribus (Ljubljana: Sophia, 2011), in sicer v 3. poglavju: Kdo je za koga reprezentativen in zakaj? Kratka analiza literarnega polja v Dravski banovini s posebnim ozirom na založniške aktivnosti Belo-modre knjižnice in založbo ter revijo Modra ptica (str. 99–175).