Polica Dubova

Slovensko / English

Jacek Dukaj: V deželi nevernikov

Jacek Dukaj
V deželi nevernikov
Prevedla Jana Unuk
Št. strani: 656
Format: 130x200 mm
Vezava: mehka 
Založba: KUD Police Dubove
Leto izdaje: 2021
Zbirka: Solaris, 8
ISBN 978-961-7020-70-0
ISBN 978-961-7020-72-4 (epub)
Maloprodajna cena: 27,90 €
Cena s popustom: 22,90 €
Cena e-knjige: 15,90 €

Nakup v spletni knjigarni

Nakup e-knjige

Napišite oceno na portalu Goodreads

Zbirka V deželi nevernikov (2000) vsebuje osem antologijskih zgodb Jacka Dukaja, ki je danes eden najbolj cenjenih poljskih predstavnikov znanstvenofantastičnega in fantazijskega žanra. Njegova proza prekipeva od drznih zamisli, pojavov, modelov bodočih in alternativnih svetov in, ne nazadnje, lingvističnih domislic in neologizmov. Toda pisatelj klasično tematiko žanra s področja razvite tehnike in tehnologije, virtualne resničnosti in umetne inteligence dopolnjuje z metafizično, ontološko in etično problematiko, vprašanji o človekovem izvoru, začetku in koncu, nehanju in dejanju. Če je Dukajeva vizija prejkone mračna, potem tudi zato, ker zrcali stanje naše sodobnosti, ga prenaša v eksperimentalne razmere fiktivnih svetov. Edina stalnica pri tem ostaja človekov značaj, ki nespremenljiv traja skozi menjajoče se čase in okolja. V tehnološko naprednih alternativnih realnostih pa preži tudi grozljivo, skrivnostno, nepredvidljivo, kot bi stopilo naravnost iz pramitov človeštva ali globin nezavednega.

V svetu, v katerem je vlogo znanosti prevzela magija, imperij bojuje stoletne vojne proti barbarom, ki vdirajo čez njegove meje, amoralna volja do moči pa neizogibno vodi v izdajo (Generalova poteza). V sovražnem močvirju sredi nepoznanega vesolja človeški odnosi med ljudmi stvarniki in njihovimi oživljenimi izsanjanimi stvaritvami, kakršna je zalezovalec divjadi iz rodu Indijancev Kajugov, v nasprotju z nekdanjimi pričakovanji svetle prihodnosti nazadujejo, osvobojena ženska, voditeljica, pa je degradirana v zgodovinsko vlogo žene in matere (IACTE). Ljudje se kot brezobzirni eksploatatorji novoodkritega planeta soočajo z magijo duhov še neuresničenih bitij iz prihodnosti (Ubijalec muh). Osvajalci vesolja se znajdejo na paralelni zemlji, na kateri je Kristus, ki ni umrl na križu, uvedel civilizacijo neomajne ljubezni, kar je, kot se izkaže, za prišleke najhujša možna preizkušnja (Kristusova zemlja). Na ozadju lokalnih afriških vojn bogat zahodni podjetnik predvidi in želi prestreči božje prikazovanje, vendar dejanska paruzija nepričakovano premeša karte v igri (Medžugorje). Literarni liki zadevajo ob svoj nejasni ontološki status in hlepijo po dokazu o lastni človeškosti, npr. v okolju računalniške igre (Irrehaare) ali ob srečanju s svojim »stvarnikom« (IACTE), umetnina, rastoča sredi vesoljske pustote, pa prevprašuje demiurško vlogo umetnika (Katedrala). V naslovni noveli In partibus infidelium, kratki zgodovini osvajanja vesolja z evangelizacijo, se človeštvo sooča s predstavniki tujih vrst, vendar se izkaže, da ni mogoče določiti meje, do katere lahko seže njihovo sprejemanje, kajti kje je tista točka, ko je bila življenju vdahnjena duša?

Jana Unuk 

Jacek Dukaj (1974) sodi med najbolj znane poljske avtorje znanstvene fantastike. Občasno ustvarja tudi v žanru fantazijske književnosti ali pa znanstveno podstat zamenja z alternativnimi modeli zgodovine. Študiral je filozofijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Debitiral je leta 1990 z zgodbo Zlata galeja v mesečniku Fantastyka, pozneje pa je zgodbe objavljal v različnih literarnih revijah ter domačih in tujih antologijah (mdr. The Dedalus Book of Polish Fantasy). Izdal je zbirke zgodb Xavras Wyżryn (1997), V deželi nevernikov (2000) in Kralj bolečine (2010), romane Črni oceani (2001), Roparjeva hči (2002), Extensa (2002), Drugi spevi (2003), Led (2007), Starost aksolotla (2015), Cesarstvo oblakov (2018), fantazijski roman v obliki pravljice Vran (2009) idr. Leta 2017 je izšel njegov svobodni prevod Srca teme Josepha Conrada. Njegova dela so prevedena v angleščino, bolgarščino, češčino, italijanščino, makedonščino, madžarščino, nemščino, ruščino, slovaščino in ukrajinščino. Animirani film Tomasza Bagińskega po zgodbi Katedrala je bil l. 2003 nominiran za oskarja. Jacek Dukaj je dobitnik nagrade EU za književnost (2009) za roman Led, nagrade Kościelskih (2008) ter večkratni dobitnik poljskih nagrad za znanstvenofantastično in fantazijsko književnost: trikrat nagrade Śląkfa, ki jo podeljuje Šlezijski klub fantastike, trikrat nagrade Jerzyja Żuławskega, šestkrat nagrade J. A. Zajdla in osemkrat nagrade Sfinx. Živi v Krakovu. V deželi nevernikov je prvi prevod njegovega dela v slovenščino. 

Jana Unuk je prevajalka leposlovja in humanistike, urednica, lektorica. Leta 2006 je prejela Sovretovo nagrado. Prevaja poljsko prozo (B. Schulz, O. Tokarczuk, M. Tulli, J. Bator, P. Huelle, A. Stasiuk, S. Chwin, I. Karpowicz, J. Dehnel, I. Ostachowicz, M. Łoziński, R. Franczak, H. Krall, I. Fink, G. Herling-Grudziński, M. Szczygieł), poezijo (C. Miłosz, W. Szymborska, A. Świrszczyńska, T. Różewicz, A. Wat, Z. Herbert, J. Hartwig, Z. Ginczanka, H. Poświatowska, M. B. Kielar, E. Sonnenberg, K. Dąbrowska), iz srbohrvaščine mdr. D. Karahasana in F. Davida, iz angleščine V. Woolf in I. B. Singerja. Prevedla je tudi vrsto knjig za otroke, med njimi več lastnih izborov ljudskih pravljic. 

Prelistaj knjigo:

Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. 

www.policadubova.org © 2011